Piše: Dr. Štefan Šumah
Evropska centralna banka je spet dvignila obrestno mero za ¼ odstotne točke in s tem postavila višino obrestne mere na zgodovinsko raven. S tem pa bo še bolj uničila povpraševanje in posledično tudi proizvodnjo. Očitno nimajo ideje, kaj pravzaprav storiti. Da bi se lahko razumel nesmisel njihovega ukrepanja, je najprej treba razumeti mehanizem inflacije.
V osnovi poznamo dva tipa inflacije; inflacijo, ki je pogojena z povpraševanjem, in inflacijo, ki je pogojena z rastjo stroškov. Inflacija, ki jo generira povpraševanje, se pojavi, ko se splošno povpraševanje poveča in ponudba proizvodnega sektorja tega povpraševanja ne more zadovoljiti, zato cene rastejo. Inflacija, ki jo generirajo stroški, pa nastane zaradi sprememb na ponudbeni strani gospodarstva, ki povzročijo dvig cen proizvodnih dejavnikov. Tako obstajata dva glavna izvora stroškovne inflacije; prvi izvor je močna vloga sindikatov in proces določanja plač, drugi izvor pa zadeva obstoj monopolnega nadzora nad naravnimi viri (npr. plin, nafta).
Razlikovanje med povpraševalno inflacijo in stroškovno inflacijo naj bi bilo načeloma jasno, vendar pa je v praksi pogosto težko določiti, kje je nastal začetni inflacijski impulz. Vendar kljub prepletenosti obstajajo značilnosti, ki opredeljujejo posamezno vrsto inflacije. In če je za inflacijo, ki jo povzroči povpraševanje, značilno, da je gospodarstvo pregreto, da je torej v stanju visoke ali naraščajoče izkoriščenosti svojih zmogljivosti, je pri stroškovni inflaciji v stanju nizke ali padajoče izkoriščenosti svojih zmogljivosti (v obeh primerih je lahko tudi kombinacija obojega). Ravno tako je za stroškovno inflacijo značilno naraščanje cen nemenjalnega sektorja, za povpraševalno inflacijo pa je značilna rast cen trgovalnih proizvodov (dobrin) .
Tako kot sta bila oba naftna šoka (leta 1973 in leta 1979) »čisti« primer stroškovnega šoka, ki je imel vpliv na celotno svetovno gospodarstvo, saj je bilo naraščanje cen uvoza (surove nafte, vmesnih proizvodov …) izrazit stroškovni šok za večino držav. Podobno pa je z današnjo inflacijo. Cene so posledično poskočile zaradi zvišanja cen plina, nafte in električne energije (pa tudi drugih strateških surovin), ki jih je povzročila predvsem vojna v Ukrajini, in ne zaradi povečanega povpraševanja, saj v začetku sedanje inflacije svetovno gospodarstvo ni bilo v fazi »pregrevanja«.
Zdajšnja monetarna politika ECB je zgrešena in drago financiranje bo ustavilo precej projektov, tako te, ki so v teku, kot tudi prihodnje projekte (tudi tako opevane projekte »zelenega« prehoda). Seveda, bo ustavilo oziroma omejilo inovativnost kot edino konkurenčno prednost Evropske unije (surovin nimamo, delovne sile nam primanjkuje …). Vse to pa je samo voda na mlin predvsem Kitajski, ki ob nespoštovanju okoljevarstvenih dogovorov močno krepi svojo industrijo in posledično tudi svoj geostrateški vpliv, ter delno tudi ZDA.
Napaka ECB pa bo Evropo drago stala. V Nemčiji je gradbeništvo (ki v veliki meri temelji tako ali drugače na kreditih) že v močni recesiji in pričakujejo se že prvi večji stečaji gradbenih podjetij, saj si ne morejo zagotoviti ustreznih virov financiranja za gradbene projekte, na drugi strani pa podobno velja za kupce, ki si ne morejo zagotoviti ustreznih virov za nakupe. Počasi pa se bo to razširilo, kolikor se še ni, tudi v druge gospodarske panoge (avtomobilsko industrijo, industrijo izdelkov široke potrošnje …). Gospodarstvo bo zaradi te nespametne poteze hitro v recesiji. Tako se lahko recesijo v evroobmočju pričakujemo že to zimo ali najkasneje spomladi. Pravzaprav je ECB spustila s svojim ukrepom z verige pošast, ki se je ekonomisti najbolj bojijo – stagflacijo (kombinacija stagnacije in inflacije), saj proti njej ni pravega orožja.
Za evrsko območje bi bilo zagotovo veliko bolje, če se obresti ne bi dvigovale, sploh pa ne tako močno in ECB ne bi tako drastično posegala na trg. Veliko prej bi se inflacija umirila, če bi EU enotno nastopila na trgu energentov in seveda hitro opustila noro »zeleno« agendo, ki dobesedno ruši evropsko gospodarstvo. Kaj takega pa od dejansko nesposobnih bruseljskih birokratov ni pričakovati.
Sicer je v Sloveniji situacija specifična in to, da je inflacija višja od povprečja EU, je v veliki meri kriva predvsem cena električne energije, ki jo tudi po zaslugi genija iz GEN-I plačujemo tako državljani kot gospodarstvo. Če špekuliraš s prihodnjimi cenami elektrike in prodajaš domačo električno energijo po s pogodbami zagotovljeni nizki ceni za nekaj let vnaprej v tujino (da si zagotoviš nagrado za uspešnost), po drugi strani pa moraš obstoječim domačim kupcem, ki pa nimajo dolgoročnih pogodb, sproti zagotavljati energijo, jo pač moraš kupiti na trgu ne glede na ceno. In če so cene na trgu visoke, posledice pač nosijo domači kupci. Cene elektrike pa v verigi, ki sledi, dvignejo tudi vse naslednje cene (storitve, proizvodi). In kdo je na koncu najbolj kaznovan? Seveda državljani, potrošniki in davkoplačevalci. Ne zaradi sebe, zaradi neumnosti špekulanta, ki je zdaj predsednik vlade. In kaj s tem sporoča genij iz Gen-I državljanom? Hja, če vas bo pozimi zeblo, se pa grejte s plesom.
In še to, z eno od najvišjih inflacij v EU in medletnim padcem industrijske proizvodnje za 12 odstotkov imamo dejansko že stagflacijo. Vlada???
