Piše: Klea Jeretič
V ponedeljek, 22. septembra, je premier Golob v precej diktatorski drži napovedal obvezne božičnice. Na seji državnega zbora je izjavil: »Božičnica bo. Za vse. Obvezna.« Brez socialnega dialoga, brez analiz, preprosto kot dejstvo. To pa je v demokraciji nevaren način sprejemanja odločitev. Ta odločitev je bila javnosti predstavljena kot ukrep za razbremenitev plač, čeprav gre v resnici za enkratno izplačilo, ki ne vpliva na redne plače, ne zvišuje pokojninske osnove in ni dolgoročen ukrep. Gre torej za politični PR in kupovanje glasov, ne pa za premišljen ekonomski ukrep.
Tak ukrep torej ne bi razbremenil plač, ampak bi dodatno obremenil gospodarstvo. Podjetja svoje finančne načrte pripravljajo vnaprej, običajno konec leta za prihodnje leto. Zdaj pa v zadnji četrtini leta dobijo nov, zelo konkreten strošek, ki ga niso načrtovala. In kje se bo potem varčevalo? Najprej pri investicijah, razvoju, modernizaciji. Pri stvareh torej, ki državo dolgoročno delajo konkurenčno. Hitro spreminjanje davčnega in poslovnega okolja škoduje zasebnemu sektorju, saj podjetniki sami ne morejo napovedati svojega poslovanja. Pri tem so posebej ranljiva mikropodjetja, ki si takšnih stroškov pogosto ne morejo privoščiti, saj ne poslujejo vedno z dobičkom, pa tudi večja podjetja, za katera to predstavlja nenačrtovani večmilijonski strošek.
Če pogledamo javni sektor, ima ta približno 190.000 zaposlenih. Če bi božičnica znašala 639 evrov na zaposlenega, kot je bilo napovedano, bi to pomenilo 121,4 milijona evrov dodatnih izdatkov, čeprav je za leto 2025 že napovedan skoraj dvemilijardni proračunski primanjkljaj. S takim ukrepom kaže vlada izjemno neodgovornost pri upravljanju javnih financ in povzroča javnofinančno nestabilnost v obdobju, ko se gospodarstvo ohlaja.
Za primer: RTV Slovenija ima okoli 2.015 zaposlenih. Obvezna božičnica bi pomenila 1,3 milijona evrov dodatnega stroška, čeprav RTV že posluje z izgubo. To pomeni, da bomo razliko spet krili davkoplačevalci. In takšnih primerov bo še več.
Tak proračunski primanjkljaj bo v nadaljevanju sprožil potrebo po sanaciji in varčevanju, kar lahko zmanjša investicije v javne dobrine, ki so jih v večji meri deležni ljudje z nižjimi prihodki. S tem se poveča nevarnost družbene neenakosti zaradi zmanjšane dostopnosti do javnih storitev.
Poudariti želim, da podpiram izplačila božičnic kot nagrado za poslovni uspeh in kot priznanje za trud zaposlenih tam, kjer dobički to omogočajo. A univerzalno, obvezno izplačilo vsem ni nagrada, ampak prisilni dodatek, ki lahko vodi do dodatnega pritiska na proračun, zmanjšanja investicij in tveganja za nestabilnost javnih financ.
Premier Golob rad poudarja, da imamo rekordne dobičke v gospodarstvu. Res je, nekatera podjetja jih imajo, a to ne pomeni, da jih imajo vsa, še manj pa, da ima država zaradi tega stabilne javne finance. Če se podjetja prisilno obremenjujejo, bo to dolgoročno pomenilo manj investicij, manj delovnih mest in manj konkurenčnosti.
Na drugi strani pa vlada že pobira prispevek za dolgotrajno oskrbo. Od 1. julija ga plačujemo vsi. Toda storitev dolgotrajne oskrbe še vedno ni. Država torej najprej pobere denar, storitev pa pride šele kasneje. Medtem pa se gospodinjstvom realni dohodek niža, saj plačujemo za nekaj, česar sploh ne moremo dobiti. To ni odgovorna socialna politika, ampak prerazporejanje denarja v državi, kjer smo že tako ali tako preveč davčno obremenjeni, javne storitve pa šibke in pogosto nedostopne.
Zato je prav, da jasno povemo: nagrade za delo da, a le, če si jih podjetja in javne finance lahko privoščijo. Kar zdaj počne vlada, je nevarna praksa: najprej pobere denar za neobstoječo dolgotrajno oskrbo, potem pa ga razdeli kot »darilo« in to predstavi kot razbremenitev. V resnici pa ostanejo stroški, nepotrebna birokracija in še večja nestabilnost javnih financ.
