Piše: Edvard Kadič
V Sloveniji vse bolj čutimo posledice gospodarske in politične situacije, ki neposredno vpliva na življenje državljanov. Dogajanje v gospodarstvu postaja alarmantno. Podjetja se umikajo, zapirajo svoja vrata ali javno opozarjajo na poslabšanje gospodarskega okolja. Družbe, kot so Boxmark, Mahle in Mariborska livarna, so samo nekateri primeri podjetij, ki bodisi selijo proizvodnjo v tujino, bodisi se soočajo z zaprtjem obratov in množičnim odpuščanjem. Gospodarska klima se slabša, podjetja na različnih konferencah dobesedno kričijo za pomoč in razumevanje.
Vlada Roberta Goloba nosi pomemben del odgovornosti za zdajšnjo situacijo. Čeprav podjetja, npr. Mahle, navajajo globalne dejavnike, kot so upad prodaje, neugodni menjalni tečaji in naraščajoči stroški dela, je vloga slovenske vlade ključna pri ustvarjanju ustreznega gospodarskega okolja. Vlada s svojimi odločitvami in politikami vpliva na konkurenčnost gospodarstva, pri čemer očitno ne stori dovolj, da bi preprečila skrb zbujajočo situacijo.
Ena največjih težav, ki bremeni slovenska podjetja, so zagotovo visoke cene energije. Ministrstvo za gospodarstvo sicer poudarja, da so strukturni problemi slovenske industrije glavni dejavnik za upad konkurenčnosti, a pogosto se prav visoka cena energije omenja kot eden ključnih elementov. Energetsko intenzivne panoge so zaradi tega močno prizadete. Zmanjšuje se produktivnost, kar posledično vodi v odpuščanja delavcev. Čeprav se teorija sliši razumljivo, je realnost, da Sloveniji, najmanjši državi na svetu z lastno jedrsko elektrarno, ni uspelo izkoristiti svojih energetskih virov za zagotavljanje stabilnih in konkurenčnih pogojev za svoja podjetja.
Premier Golob sicer poziva ministra za gospodarstvo Matjaža Hana h hitremu ukrepanju in napoveduje krizno shemo za skrajšan delovni čas. Nekoliko pozno, se vam ne zdi? Dejstvo je, da se ohladitev gospodarstva v Nemčiji in recesija v Evropi že dolgo napovedujeta. Namesto da bi se vnaprej pripravila na prihajajoče težave, je Golobova vlada povečala proračunske izdatke, kot da prihodkov ne more zmanjkati.
Vlada bi morala razviti dolgoročne ukrepe za ustvarjanje stabilnega poslovnega okolja. Čeprav so strukturne težave prepoznane, se zdi, da vlada ponuja le kratkoročne rešitve in retoriko o prelaganju krivde na prejšnjo vlado. Še huje od takšne infantilnosti odgovornih pa je, da na mnogih področjih stroka molči, saj se očitno boji političnih pritiskov in medijskih napadov. Ozračje v državi je napeto, saj so tisti, ki si upajo izpostaviti se in opozoriti na kritično stanje, pogosto tarče diskreditacij. Podjetja so zaradi pomanjkanja sistemskih reform in spodbud prisiljena zmanjšati stroške poslovanja, kar vodi v odpuščanja, nimajo pa glasu v javnosti.
Sindikati po drugi strani vse glasneje opozarjajo na grozečo krizo, ki bo zaradi odpuščanj prizadela širok krog delavcev. Vlada, ki naj bi skrbela za socialni dialog, bi morala aktivno iskati rešitve za ohranitev delovnih mest. A zdajšnji ukrepi vlade so improvizirani, brez jasne vizije. To ustvarja še več negotovosti in povzroča padec zaupanja v vladne sposobnosti za učinkovito obvladovanje gospodarske krize. Že tako je zaupanje v vlado, ki deluje po principu »obljubim, verjamem in gremo na dopust«, minimalno – zdaj ga je le še manj.
Zadeve se bodo še poslabšale, ko bodo ljudje dobili nove, višje položnice za elektriko in ogrevanje ter posledično višje cene osnovnih življenjskih potrebščin. Situacija ni zapletena – ni treba biti genij, da bi razumeli, kam to pelje.
Kaj bo sledilo, ko se bodo ljudje soočili z realnostjo vedno višjih življenjskih stroškov, nižjih prihodkov in negotove prihodnosti? Politika, ki ne ponuja jasnih in dolgoročnih rešitev, ne more preprečiti nadaljnje gospodarske destabilizacije. Treba je jasno povedati: brez učinkovitih ukrepov bo gospodarska kriza v Sloveniji imela veliko večje posledice, kot si predstavljamo. Že danes nas ekonomsko dohiteva Hrvaška, Čehi in Poljaki se nam samo še smejijo, Srbija in Slovaška bosta pa tudi vsak čas tukaj.
Glede na to, da Slovenija razpolaga z določenimi prednostmi, kot je npr. znanje, energetski potencial lastne nuklearke in strateška lega, bi država lahko z ustreznimi reformami in vizijo izboljšala gospodarsko stanje. Vendar za to potrebujemo vlado, ki bo delovala strateško in dolgoročno, ne pa ad hoc in s kratkovidnimi rešitvami. Za stabilno prihodnost moramo razmisliti o učinkovitih ukrepih, ki bodo znižali stroške podjetjem, hkrati pa ohranili delovna mesta in preprečili nadaljnjo socialno in gospodarsko erozijo.
Kaj nas čaka v prihodnjih mesecih, je mogoče že precej jasno predvideti. Hude gospodarske težave, ki bodo zahtevale odgovorno in usklajeno delovanje vlade, podjetij in družbe kot celote. Je pilot res v letalu?
