Piše: Mitja Iršič
Zadnji meseci Golobove vlade pomenijo pomembno prelomnico v zgodovini slovenskega parlamentarizma. Že od začetka mandata smo vedeli, da ima Robert Golob navado, da govori neresnice, tudi takšne, kjer je jasno, da se sam dobro zaveda, da širi napačne informacije. A bil je le ekcentrični vodja – ne prvi ne zadnji, ki je zaslovel s širjenjem neresnic. Počasi pa je podobne vzorce prevzela tudi vlada.
Spomnimo na laž Goloba in podpredsednice državnega zbora Nataše Sukič, ko sta skupaj v en glas večkrat ponovila neresnico, da je druga Janševa vlada leta 2012 znižala pokojnine upokojencem, rekoč, da je odmerni odstotek za pokojnine znižala za 20 odstotnih točk. Tudi ko je generalni direktor SPIZ Marijan Papež v državnem zboru jasno povedal, da pokojninska reforma vlade Janeza Janše leta 2012 ni znižala odmernega odstotka, ampak je celo preprečila, da bi ta še naprej padal, se tako vladni predstavniki kot nobeden od protagonistov laži niso posuli s pepelom, ampak so laž ponavljali, kot da gre za resnico. Morda jim lahko tu odpustimo, saj je za politika praktično konec kariere, če prizna, da se je namerno lagal – le vprašajte Gregorja Golobiča.
Nato pa so se zlagali še o veliko resnejši stvar – stvari. o kateri se res ni dobro hecati. Kar iz vladnega profila so objavili neverjetno laž, da so finančne spodbude za izvajanje prvih pregledov povzročile, da se je zmanjšalo število čakajočih in nedopustno čakajočih na prvi pregled pri zdravniku, češ da se je število čakajočih na prvi pregled zmanjšalo za 22,4 odstotka. Seveda so jih s t. i. opombo skupnosti (community notes) takoj popravili uporabniki socialnega omrežja X, ki so vlado spomnili, da so podatki o nižjem številu čakajočih rezultat spremembe pravilnika o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah. Čakalne dobe za zdravstvene storitve ostajajo nespremenjene. To pa ni bila prva opomba skupnosti, ki je je bil deležen vladni račun. V zadnjega pol leta je vlada prejela cel kup takih popravkov, kjer so jih uporabniki socialnih omrežij osramotili in postavili na laž. Laž je postal modus operandi. Lahko bi rekli, da je slovenska vlada tik pred svojim padcem zapadla v »ruski« način laganja. V laganje, ki je samemu sebi namen, ko vsi vedo, da je bila izrečena laž, ampak je ta že tako inkorporirana v sistem, da jo ljudje, mediji in uporabniki spleta jemljejo že kot privzet formalizem.
V Rusiji za tako vrsto državnega agitpropa poznajo specifični izraz − maskirovka (маскировка), kar bi se v slovenščino prevedlo kot »kamuflaža« ali »zavajanje«. Izraz izhaja iz sovjetske vojaške doktrine in je bil uporabljen že med drugo svetovno vojno, ko so Sovjeti s taktikami zavajanja želeli pretentati nacistično Nemčijo, kasneje v hladni vojni pa zahodne države. Postopoma se je koncept razširil na domačo propagando, diplomacijo in celo geopolitiko.
Ključni element maskirovke je širjenje lažnih ali polresničnih informacij, širjenje lažnih narativov prek medijev, družbenih omrežij ali uradnih izjav. Ustvarjanje prepirov ali lažnih škandalov z namenom, da se prikrije pravo dogajanje, zanikanje in prikrivanje, in tudi če so dokazi proti trditvi jasni, oblast vse zanika in ustvarjajo dvom (t. i. plausible deniability).
V sodobnem času je za Ruse maskirovka postala osrednja oblika komunikacije s svetom, pa tudi z lastnimi državljani. Kremelj lastnim državljanom laže o herojstvu domačih vojakov v Ukrajini, o nacističnem divjaštvu Ukrajincev, zahodnim uporabnikom spleta Rusijo prodaja kot rasno in versko homogeno utopijo, ki predstavlja antipod dekadentnemu Zahodu. Tujcem pa so prodajali zgodbe o tem, da njihovih vojakov nikoli ni bilo na Krimu (kasneje so to priznali), da ne bodo nikoli napadli Ukrajine ali (po novem), da ne bodo nikoli napadli drugih evropskih držav. Za prihodnje agente FSB je maskirovka ena od osrednjih veščin, ki jo vadijo.
Zadnji vzdihljaji Golobove vlade nas očitno spreminjajo v mini Kremelj.
