Piše: mag. Andrej Aplenc, publicist
Povedali so mi, da bo v četrtek zjutraj na tržnici predstavljena »prenova osrednje ljubljanske tržnice«.
Neverjetno: ljubljanski župan Zoran Janković si že od prvega dne svojega županovanja prizadeva za »prenovo tržnice«, kar pomeni uničenje več kot 150 let stare tržnice, ki uživa občudovanje vseh tujcev, ki obiskujejo Ljubljano, in različnih strokovnih revij v Evropi. Takih tržnic namreč ni na pretek v tujini.
Namera župana Jankovića, da »prenovi« ljubljansko tržnico, je v nasprotju s stališči stroke in z določbami mednarodnih pravnih aktov. Tako je Svet SAZU že 23. januarja2009 ob sodelovanju predstavnikov vseh svojih razredov sprejel stališče, naj se v območje tržnice ne posega, ampak naj se njene bistvene kvalitete še nadalje skrbno varujejo. Izjavo sta podpisala akademik Jože Trontelj, takratni predsednik SAZU, in akademik Marko Mušič, takratni podpredsednik SAZU.
Varstvo kulturne dediščine je ena od ustavnih vrednot poleg načela demokracije, načela pravne in socialne države, načela nacionalne in državne suverenosti ter celotnega sklopa vrednot, ki so v javnem interesu. Skrb za naravno in kulturno dediščino ter za skladen civilizacijski in kulturni razvoj, kamor sodi tudi skrb za umetnost, etiko ter tako za narodovo kot za civilizacijsko izročilo skupaj tvorijo ustavno pravno izhodišče Republike Slovenije.
Tržnica je zavarovana z Odlokom o razglasitvi srednjeveškega mestnega jedra Stare Ljubljane (UR list SRS št.5/86), v katerem piše, da je garaže treba graditi na obrobju varovanega območja in ne v njegovem jedru. Malteško konvencijo »The Valetta Principles of Safeguarding and Management of Historic Cities, Towns and Urban Areas je RS ratificirala leta 1999. Ta zapoveduje ohranjanje arheološke kulturne dediščine in situ in prepoveduje kakršenkoli gradbeni poseg, ki bi spremenil, odstranil ali uničil to dediščino. Nastala je na pobudo Sveta Evrope, njen namen pa je zavarovanje evropske arheološke dediščine. Kot elementi arheološke dediščine so označene vse ostaline in objekti ter vsi sledovi iz preteklosti. To obsega strukture, zgradbe in spomenike ter njihovo vsebnost ne glede na to, ali stojijo na suhi zemlji ali pa so pod vodo. Namen te konvencije je, da se pri novogradnji ne uniči nič, kar ima arheološko vrednost. V skladu s temi konvencijami je treba kulturne ostaline ohranjati in situ, na kraju najdbe torej. Načrti Mestne občine Ljubljana in sklepi MOL, da se gradi garaža pod tržnico, so z njimi v direktnem pravnem nasprotju.
Arhitekta Milan Kovač in Peter Kerševan sta predstavila načrte, kako ohraniti srednjeveško arheološko dediščino na območju Vodnikovega trga – tržnice in situ. Njuni načrti so obsežni in so v skladu z vsemi mednarodnimi konvencijami o ohranitvi kulturne dediščine, ki so naštete zgoraj. Tu naj omenim samo to, da se pod tlakom tržnice, ki je zadnje neoskrunjeno arheološko najdišče srednjeveške Ljubljane, skrivajo razvaline cerkvice Marijinega vnebovzetja in grobnica turjaške družine Auerspergov. Poleg te grobnice so bile v cerkvici grobnice iz konca srednjega veka pa tudi iz časa baroka v 17. in 18. stoletju. Arhitekta Milan Kovač in Peter Kerševan predlagata tudi podzemni muzej rimske Emone in srednjeveški muzej, ki bi zavaroval trdnjavo barbakana in dvojnega mestnega obzidja na območju sedanje tržnice.
Poleg strokovnjakov Sveta SAZU za kulturo in identiteto prostora Slovenije, raziskovalcev Umetnostnega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU, Nacionalnega sveta za kulturo so tudi člani in strokovnjaki civilne iniciative »Tržnice ne damo« že pred leti predlagali konstruktivne rešitve prometa, ki so v skladu z evropskimi usmeritvami urbanistične stroke. Ena od njih je garaža pod grajskim gričem. Civilna iniciativa »Tržnice ne damo« je pridobila strokovna mnenja, da je geološka sestava griča, ki meji na sStaro Ljubljano, zelo ugodna. V tem delu griča bi bilo prostora za nekaj več kot 2500 parkirnih mest, graditev bi bila veliko cenejša, število parkirnih mest pa veliko večje.
Namera MOL in župana Zorana Jankovića, da gradi garažo pod tržnico, je tako v nasprotju z vsemi slovenskimi in mednarodnimi strokovnimi mnenji in konvencijami ter je neracionalna. Sprašujemo se, kje so vzroki za to.
