Piše: Andrej Sekulović
Francija znova kaže jalovost (multi)kulturne obogatitve. Študentski protesti so se kmalu spremenili v izgrede. Ulice so zajeli plameni besa levičarskih skrajnežev in potomcev prišlekov.
»To ni naš cilj,« je zaprepadeno dekle opozarjalo temnopolte vandale, ki so si v neki samopostrežbi postregli brez plačila. Zgodovinska stavba, ki je preživela dve svetovni vojni, je izginila v zubljih. Osumljenec za požig je kakopak skrajni levičar. Celo liberalni Macron je priznal, da je treba za izgrede kriviti skrajno levico.
Vendar pa skrajnežem skoraj vedno ploskajo njihovi bolj ugledni tovariši iz vrst medijev in akademskih krogov. Njim samim ni do tega, da bi se šli ulične boje s policisti, a kljub temu zagovarjajo nasilje, kadar jim to koristi. Levičarstvo, ki divja po ulicah skupaj z migranti, skuša požgati lastno hišo, uničiti civilizacijo svojih prednikov.
Velikokrat gre še dlje od tega; totalno vojno je sodobno levičarstvo napovedalo sami naravi. Njenih zakonov ne krši v tajnosti, marveč jih zanika in se iz njih norčuje vsem na očeh. Hoče izničiti ustroj človeštva in s tem samo naravno stanje človeškega obstoja. Mar ni zgodovina človeške vrste zgodovina ljudstev in narodov? Levica hoče s tem opraviti enkrat za vselej. Vsi smo le pripadniki združenega človeštva, državljani sveta.
Francija je pravzaprav zibelka teh idej, dežela bratstva, enakosti in svobode. Kako so se obnesle v praksi, vidimo danes na ulicah Pariza, Lyona, Limogesa. Sodobno levičarstvo se namreč ne prepleta samo z boljševizmom in marksizmom, temveč tudi z liberalizmom. Gre za ideologijo smrti in uničenja, ki želi pogoltniti celoten planet. Zato je treba zavračati vse predpostavke te grozljive in bogokletne ideologije, ne le tistih najbolj radikalnih. V nasprotnem primeru se bo vzorec »francoskega scenarija« širil, dokler ne bo usahnil poslednji žarek civilizacije, Zemljo pa bo zakrila noč večnega razvrata.
