3.9 C
Ljubljana
nedelja, 17 novembra, 2024

Feminizacija moških

Piše: Ivan Šokić

Najbrž ste jih videli: preozke hlače, na obrazu več lukenj in rink kot v hlevu, polnem krav, goli gležnji, hodijo, kot da bi imeli kol v riti, in govorijo, kot da se jim moda niso nikoli spustila. Slednje bi znalo biti povezano s preozkimi hlačami. To je podoba novodobnih poženščenih moških, ki jih je z vsakim letom več. Proces, ki je pritegnil pozornost javnosti z vznikom metroseksualcev na prelomu stoletja, je dosegel svoj logični konec.

Vznik metroseksualcev so pontifi javnega mnenja pred tremi desetletji slavili kot prihod nove potrošniške kohorte, ki bo tako kot ženske z veseljem zapravljala denar na oblačila in kozmetiko. Dlje od tega, da se je pojavila skupina moških, ki bi po novem skrbela edino zase in za nikogar drugega v svojem življenju, se v javnosti ni zares razpravljalo. Nihče se niti ni želel zares posvetiti implikacijam takega vprašanja. Je namreč zelo neprijetno vprašanje.

Če se je začelo z metroseksualci, pa je od takrat prišlo do svojevrstne proliferacije različnih skupin moških, ki jim ni do tega, da bi se ukvarjali z ženskami, ki krivijo družbo, da se ženske ne zanimajo zanje, in tistih, ki so nekje vmes. Čedalje pogosteje je slišati tudi pripombe žensk, da je te dni nemogoče najti “pravega” moškega. Da so moški, ki se zanimajo zanje ali pa so z njimi, vase zagledane reve, mamini sinčki in najrazličnejši sluzavci. Kakršno je povpraševanje, takšna je tudi ponudba. Feminizem je dosegel svoje. Na Zahodu nič novega.

Na Kitajskem je drugače tudi zaradi večdesetletne politike enega otroka. Če ima Zahod v svojem sizifovskem boju proti “toksični” moškosti (bele) moške za dežurne krivce, se v Aziji spopadajo z vprašanjem, kako rešiti problem poženščenih moških. V 2018 je bila na spletni strani kitajske tiskovne agencije Xinhua objavljena kolumna, v kateri so člane popskupine New F4 označili za reve in “ne moške, temveč ženske”. Očitali so jim androginost, šibkost in ličenje. Škodljiv vpliv te “bolne kulture” na kitajsko mladino je po trditvah avtorja neizmerljiv. Mimogrede, sodišče v provinci Jiangsu je nedavno dalo prav založniku, čigar učbenik je homoseksualnost opisoval kot psihološko motnjo.

Krivca našli v ameriški obveščevalni službi CIA
Kitajska akademija za družbene vede je krivca za nastalo stanje že leta 2019 našla v ameriški obveščevalni službi CIA. Ta je v 60. letih prek zvezdniške agencije začela ustvarjati nov videz poženščenih moških na Japonskem z namenom, da bi se rešili problematičnega japonskega militarističnega duha. Koncept se je prijel, trend se je iz Japonske razširil v Južno Korejo, od tam pa prodrl na Kitajsko. Kitajci imajo glede CIA bržkone prav. Navsezadnje ustvarjanje percepcije sveta, t. j. pranje nasprotnikovih možganov, ne da bi ta vedel, spada v opis dela obveščevalnih služb. Kar je bistveno, Kitajci so se odločili, da temu naredijo konec. Na kratko bi lahko rekli, da želijo dečkom v izobraževalnem procesu zagotoviti dober zgled prave moškosti.

Tega bi se Kitajci lotili tako, da bi športno vzgojo poučevali upokojeni atleti. Šole v državi bodo po drugi strani morale zagotoviti, da so učitelji športne vzgoje v dobri fizični kondiciji. Več poudarka bo na športih v šolskem okviru. Učenci in dijaki, ki niso invalidi, a ne dosegajo predpisanih standardov telesne pripravljenosti, ne bodo mogli končati šolanja. Namen kitajskih oblasti je narediti šport za ključni element kitajskega izobraževalnega sistema. Zdrav duh v zdravem telesu so s tem pripeljali na novo raven, saj so komunistične oblasti prepričane, da edino državljani, ki ne bodo poženščene reve, lahko vodijo državo.

A navsezadnje je tudi Kitajska del našega sveta, in če feminizem smeti po Zahodu, ni na Kitajskem nič drugače. Predlog kitajskih oblasti so pričakale obtožbe, kako bo na tak način prihajalo do povečanja družinskega nasilja. Kritiki si želijo, da bi raje od možatosti v dečkih gojili sočutnost in odkritost. Tu se podobnosti z Zahodom končajo. Kajti medtem ko na Zahodu zatirajo dečke v šolah in se trudijo skozi celoten izobraževalni proces iz njih izbiti vsakršno senco možatosti, komunistična oblast na Kitajskem dela po svoje.

Medtem ko se je Zahod moškosti pripravljen odreči, jo sprevreči in jo preganjati, jo na Kitajskem vidijo kot temeljni gradnik kitajske prihodnosti. Temeljni kamen kitajske renesanse je možatost.

Ivan Šokić je filozof in redni sodelavec portala Nova24tv.si ter kolumnist Demokracije.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine