Piše: Andrej Sekulović
Za nami so evropske volitve, na katerih je v Sloveniji in Evropi zmago slavila predvsem desnica. Medtem ko si liberalna levica liže rane in skesano izraža svoje skrbi glede krepitve »skrajne desnice«, so konservativci navdušeni nad izidom volitev.
Po drugi strani pa se najde tudi precej takih, ki opozarjajo, da je treba na rezultate volitev gledati s precejšnjimi zadržki, saj so določene stranke, ki se danes predstavljajo kot konservativne, to le še po imenu. Prav tako je liberalna kulturna hegemonija ustvarila družbeno ozračje, v katerem so vsi, ki odstopajo od njenih dogem, hitro označeni za »skrajneže«. Zato je marsikatera stranka zelo hitro označena za »skrajno desno«, čeprav bi še pred nekaj desetletji njena prepričanja veljala za nekaj bolj ali manj normalnega. Tako stranke, ki so pravzaprav neke vrste desna sredina, postajajo v očeh medijev in posledično tudi sodobne družbe »skrajne«. Seveda pa te stranke niso ne skrajne ne radikalne, ampak so velikokrat celo bliže načelom, ki bi bila nekoč bolj doma med liberalci kot v »resnični desnici«, ki išče korenite rešitve.
Izidi volitev nam dajejo vedeti eno: Evropejci imajo dovolj statusa quo in si želijo sprememb.
Za primer vzemimo Nacionalni zbor iz Francije, ki je slavil veliko zmago. Ena od kandidatk te stranke, Malika Sorel, denimo nasprotuje konceptu remigracije. Sama je alžirskega rodu in je ob neki priložnosti dejala, da je Marine Le Pen vedno nasprotovala vsakemu projektu za »povratne migrantske tokove« oziroma remigraciji, kakršne zagovarja nemška AfD, ki je prav tako slavila veliko zmago. Takšne izjave pri mnogih, ki si želijo resničnih sprememb za ohranitev evropskega etnokulturnega karakterja, puščajo seveda grenak priokus. Prav tako je Evropska ljudska stranka že napovedala, da bo raje iskala zavezništva med liberalci in levico kot pri konservativnih skupinah. Zato je razumljivo, da so številni volivci desnice razočarani. Vendar pa nam kljub temu izidi volitev dajejo vedeti eno: Evropejci imajo dovolj statusa quo in si želijo sprememb. Če temu ne bodo kos zmagovalci teh volitev, jim bo kos kdo drug. Vsekakor pa na stari celini začenja pihati veter sprememb, ki se lahko okrepi v mogočen vihar.
