Piše: Gašper Blažič
Čeprav beseda »džihad« prihaja iz muslimansko-arabskega sveta in ima lahko več pomenov, je skozi številne dogodke, povezane z islamističnimi terorističnimi napadi, dobil nekoliko spremenjen pomen in ga mnogi publicisti uporabljajo tudi v kontekstih, ki s samo versko vojno nimajo kaj dosti opraviti. No, vsaj pod pogojem, da komunizma ne smatramo za religijo – ker je neke vrste psevdo-religija in torej po klasifikaciji samega Karla Marxa »opij za ljudstvo«.
Lahko bi rekli, da smo se na verski fanatizem »ponosnih naslednikov ZKS«, kot je pred časom v parlamentu vehementno razlagal Marko Koprivc, sicer sin enega od starih režimskih časnikarjev, že skoraj navadili. Po enem letu vladanja Janševe vlade praktično ni dneva, ko se ne bi vsaj skozi družbena omrežja na veliko oglašali fundamentalisti, ki jim parola »smrt janšizmu« pomeni že vsakdanjo mano iz nebes. Toda zadeve niso tako preproste, saj verbalno nasilje že preveša v dejanja – za zdaj je to packanje po zidovih hiš politikov ter po cerkvah, kar je svojevrstna folklora že dolga leta. Če bi se to zgodilo v času Šarčeve vlade pri katerem od vladajočih politikov, bi mainstream mediji sedajle že bíli plat zvona, tako pa bolj ali manj odkrito podpirajo »herojstvo« menda nezadovoljnih množic. Tožilstvo in policija pa si ob razmerah, ki še najbolj spominjajo na Bosno in Hercegovino leta 1991, zatiskata oči.
Danes smo tudi na uredništvu Demokracije prejeli »lepe pozdrave« od nekoga, ki bi nas kar zaklal. Iste »pozdravčke« je poslal tudi v celjsko bolnišnico oziroma eni od tam zaposlenih, ki je slučajno žena predsednika vlade. Pisec, ki je očitno pustil precej sledov že s svojim rokopisom, je simptom nevarnih pojavov v družbi – fanatikov, ki so pripravljeni tudi ubijati, da bi utemeljili svoj prav. Svoj čas smo se tolažili, da bo nastopil mir, ko bo umrl zadnji neposredni udeleženec druge svetovne vojne. Vendar se je trend obrnil v ravno obratno smer. In prav zaradi medijskega podpihovanja takih dejanj ter čustvenih manipulacij se lahko zgodi, da se naslednjič lahko zgodi še kaj hujšega.
Je pa res tudi to, da se v vrstah KUL in njenih botrov zelo pozna nervoza, ker so spoznali, da se jim je konstrukt »non-paper« sesul kot hišica iz kart. Ker se je znova pokazalo, od kod v resnici sploh izvira dokument, ki naj bi ga pripravila sedanja vlade. V tedniku Demokracija se zavedamo, da takšna razkritja prinašajo tudi huda tveganja. Zato bomo kljubovali tudi takšnim grožnjam, kot so prišle danes na naš naslov. Do njih pa kljub temu ne smemo biti brezbrižni, ker gre za povsem nesprejemljivo, strahopetno in potuhnjeno dejanje.
Gašper Blažič je urednik na spletni strani demokracija.si in urednik portala blagovest.si.
