Piše: Lea Kalc Furlanič
Če smo prej na spletnih straneh Policije mesečno lahko spremljali kar izčrpne, predvsem pa primerjalne podatke o nedovoljenih prehodih naše državne meje, jih sedaj ne moremo več, ker jih ne objavljajo več oz. jih objavljajo le v primerjavi z istim obdobjem lani, ne pa za zadnja štiri leta, in brez grafikona, ki je zelo nazorno prikazoval trend oz. skokovito naraščanje migracij iz meseca v mesec in iz leta v leto od začetka 2019 do konca 2022.
Zakaj je tako, vedo najbolje na Policiji in seveda na vladi. Slednja pa vodi tako migrantsko politiko, da na stežaj odpira vrata nezakonitim prehodom meje. Že odstranjevanje žičnate ograje pove veliko o njeni politiki, zdaj pa nas imajo za norca še s skrivanjem podatkov.
Za boljšo predstavo: v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2022 je bilo obravnavanih 32.024 nedovoljenih prehodov državne meje. Število je večje za 214 odstotkov glede na primerljivo obdobje 2021, ko je bilo obravnavanih 10.198 nedovoljenih prehodov. In v lanskem letu je bilo izraženih 31.447 namer podaje prošenj za mednarodno zaščito. Število je večje za 456,6 odstotka glede na primerljivo obdobje 2021, ko je bilo evidentiranih 5.650 namer. V januarju in februarju letos je policija skupaj popisala 5.162 migrantov po vstopu v državo (namero jih je od 5.162 ujetih izrazilo 4.763), leto prej v istem času jih je ujela 1.295. Skok je dramatičen. »Na dramatično povečanje so se odzvali v slogu Roberta Goloba, ki na vprašanje, zakaj je plačeval 103.000 evrov Vesni Vuković, odgovarja, da je na to vprašanje že odgovoril. A nihče ne ve, zakaj ji je plačeval,« komentira kolega Peter Jančič.
Večina migrantov namero za pridobitev azila izrazi, ker se jim to splača. Policija jih v tem primeru ne vrne na Hrvaško, odpeljejo jih v azilne domove, od tam gredo svobodno proti Italiji in Avstriji itd. Ves ta postopek našo državo drago stane: kilometri prevozov z avtobusi in s policijskimi vozili, zdravstvena oskrba, nastanitve in še marsikaj.
Za prorusko prepričane, zakaj moramo v Sloveniji ta čas skrbeti za slabih 6.000 Ukrajincev, ki so pri nas našli zatočišče pred vojno, je treba posebej poudariti razliko med njimi, vojnimi begunci, in nezakonitimi migranti: pri nas je nastanjenih 5711 ukrajinskih državljanov, od tega le 323 v nastanitvenem obratu ali objektu, drugi so pri posameznikih. Predvsem pa: ne sedijo križem rok, na plečih naše države, ampak se aktivno vključujejo na trg dela. Poznam ukrajinsko družino, ki si je najela vinograd in njivo, da bi se lahko samooskrbovala, pa gospo s štirimi otroki, ki hodi vsako noč v pekarno peč kruh …
