No, takšen naslov je najbolj primeren, kot naslov prispevka, v slovo umrlemu. Miro Cerar sicer ni umrl, tudi nič ne kaže da bi, še več želim mu še veliko let, toda politično je Miro Cerar pa že nekaj časa čisti politični mrlič. Danes nam je Miro Cerar preko družbenega omrežja twitter sporočil nekaj, kar je bilo že dolgo jasno, da nam bo sporočil, točneje povedano, to nam je bil prisiljen sporočiti. Njegovo sporočilo pa se glasi takole:
| Stranka SMCVerified account @StrankaSMC 3h3 hours ago .@MiroCerar je ob začetku seje Izvršnega odbora SMC obvestil člane IO, da na jesenskem kongresu ne bo kandidiral za predsednika SMC. Še naprej bo opravljal funkcijo @MZZ_RS in stranki pomagal, da bo ostala trden člen koalicije in pomemben dejavnik v političnem prostoru. |
Pa dajmo to Cerarjevo leporečenje »prevesti« v čisto navaden, ljudem razumljiv jezik. Pokvarjenec Miro Cerar je spoznal, da je politično truplo, ki ga ni več mogoče spraviti k življenju, zato bo vodenje SMC prepustil komurkoli, ki bo SMC, po že preverjenem postopku spravil v stečaj, če bo stranka SMC ob stečaju imela kolikorkoli dolgov, jih bodo plačali davkoplačevalci, Miro Cerar pa bo zadržal ministrsko plačo, če pa bo le mogoče, se bo »parkariral« na kakšno dobro diplomatsko mesto v tujini.
Toda pojdimo po vrsti. Pokvarjenca Mira Cerarja, takrat niti nisem vedel kako pokvarjen je, sem osebno spoznal leta 2000. Takrat sem bil državni sekretar na notranjem ministrstvu, ki ga je vodil, Peter Jambrek. Zadolžen sem bil za pripravo zakona o tako imenovanih »izbrisanih«. V skupino, ki naj bi ta zakon pripravila, sem povabil tudi, takrat ustavnega pravnika in profesorja na Pravni fakulteti v Ljubljani Mira Cerarja. Omenjena skupina je zakon tudi pripravila. Kar pošteno so nam zaračunali za tistih nekaj členov. Tudi Miro Cerar. Predlog zakona so pripravili v manj kot mesecu dni in vsak med njimi je zaračunal takrat okoli 2000 evrov (preračunano iz takratnih tolarjev). Dobro plačilo ob mesečni plači. Zakon kasneje ni bil sprejet v Državnem zboru, saj je takratna Bajukova vlada prej padla.
Mira Cerarja sem občasno na ulicah Ljubljane ali na kakšnih dogodkih tudi osebno srečal. Vedno sva se že na daleč, vsaj pozdravila, ali spregovorila nekaj besed. Zdelo se mi je, da sva vsaj znanca, ki si ob srečanju rečeva najmanj »dober dan«. Toda vse se je spremenilo, ko je Cerar postal šef SMC in predsednik vlade. Res je, da sem takrat bil le in samo, s strani ljudstva izvoljen, poslanec Državnega zbora, toda ko sva se na hodniku te institucije srečala, sem ga pozdravil z »dober dan« in nič več. Ni mi odgovoril. Pomislil sem, da je bil pač zamišljen in mojega »dober dan« ni slišal. Ob naslednjem srečanju na hodnikih Državnega zbora sem moj »dober dan« ponovil, toda odgovora ni bilo. Še sem vztrajal in ob tretjem srečanju sem moj »dober dan« ponovil, tudi tokrat odgovora ni bilo, zato sem zaključil, da Miro Cerar ni pripravljen niti odgovoriti na moj »dober dan«.
Tudi sicer je Miro Cerar, s svojo SMC, prišel na oblast z gesli o pravu, pravičnosti in pravni državi. Ljudje so mu nasedli. Njegova dejanja, so bila vse kaj drugega, kot to o čemer je govoril. Samo spomnim naj vas na njegove besede, kako je potrebno Janezu Janši odvzeti poslanski mandat. Ustavni pravnik pač. In prav Ustavno sodišče je njegove besede, nekaj mesecev za tem, soglasno zavrnilo.
Za zaključek pa se vrnimo k današnjim besedam Mira Cerarja, da jeseni letos ne bo več kandidiral za predsednika SMC, da pa želi ostati zunanji minister. Izjava, ki jo je zmožen le in samo prvovrstni pokvarjenec, kar Miro Cerar očitno je.
Popolnoma jasno je, da bi Miro Cerar svojo SMC, vodil še naprej če bi ankete njegovi stranki kazale kolikor toliko spodobno politično situacijo. Tako pa jo ankete niti ne zaznavajo več, da ne govorimo o lanskih lokalnih volitvah in letošnjih EU volitvah, kjer je njegova SMS doživela čisti politični fiasko.
Cerarjeva napoved, da letos jeseni ne bo več kandidiral za predsednika SMC je popolnoma preizkušen model in način postopanja političnih strank, ki so do sedaj propadle. Pomislite na vsemogočno Drnovškovo LDS, pa na Golobičevo ZARES, pa na Virantovo DL. Vsi po vrsti so na volitvah propadli, njihovi šefi pa so vodenje stranke prepustili nepomembnežem, ki so stranko poslali v stečaj, njihove dolgove pa so plačali davkoplačevalci. Primer Mira Cerarja in njegove SMC ni nič drugačen. Je le slaba kopija že videnega, kar pa dominantni mediji nočejo ne videti ne slišati, kaj šele, da bi o tem poročali.
Za konec pa še osebno vprašanje Miru Cerarju. Ob najinem naslednjem srečanju, te ne bom več pozdravil z »dober dan«, te bom pa vidno pogledal v oči. Kako boš reagiral ti?
