Piše: Mariann Öry
Zadnji teden volilne kampanje na Madžarskem levi opoziciji ne kaže najbolje. Po zadnji anketi inštituta Társadalomkutató bi lista vladajoče stranke Fidesz-KDNP prejela 52 odstotkov glasov, medtem ko bi združena levica prejela 41 odstotkov. Razlika med obema blokoma se je od novembra povečala s pet na enajst odstotnih točk, je dodal izvajalec ankete. Társadalomkutató je tudi ugotovil, da so volivci vladajočih strank predani, medtem ko je 44 odstotkov volivcev opozicije protestnih.
Nézőpont je prišel do podobnih rezultatov. Po podatkih inštituta bi 49 odstotkov politično aktivnih volivcev podprlo Fidesz-KDNP, 41 odstotkov pa levo opozicijo. Razlika se ni zmanjšala. Le štirje odstotki Fideszovih podpornikov so neopredeljeni, na drugi strani pa je to razmerje znašalo kar 41 odstotkov. Po mnenju Nézöponta je to mogoče pojasniti s pomanjkanjem priljubljenosti Pétra Márki-Zaya, njihovega skupnega kandidata za predsednika vlade. Le 56 odstotkov levo usmerjenih anketirancev je odgovorilo, da bi za naslednjega predsednika vlade raje izbrali Márki-Zaya. Nézöpont je poudaril, da »levičarski kandidat ni dovolj močan, da bi pridobil več glasov«.
To ne preseneča, saj levo liberalni opozicijski blok nima dejanske vizije ali programa. Večina njihovega komuniciranja se nanaša na zanikanje vladnih ukrepov. Ne glede na to, kaj počne vlada, želijo nekaj drugega. To pri ljudeh ne vzbuja vtisa, da so pripravljeni oblikovati stabilno vlado.
Levo liberalni blok ni podprl vladnih ukrepov proti epidemiji novega koronavirusa in tudi v sedanjih razmerah niso zanesljiv partner.
Evropske vlade imajo glede na svoje razmere različne pristope k vojni v Ukrajini – z njimi se lahko strinjajo ali pa tudi ne. Madžarska vlada ni kritizirala drugih evropskih držav zaradi njihovega stališča ali jim želela ukazovati, kaj naj storijo. Glavna prednostna naloga madžarske vlade je, da se Madžarska ne vključi v vojno. Madžarska ne bo poslala vojakov ali orožja v Ukrajino, prav tako pa orožje na poti v Ukrajino ne bo šlo čez madžarsko ozemlje. Kot je jasno povedal zunanji minister Péter Szijjártó po nedavnem vrhu Nata: tranzit orožja bi lahko Madžarsko spremenil v vojaško tarčo, mi pa nočemo tvegati življenja in varnosti madžarskih ljudi.
Predsednik vlade Viktor Orbán je zavrnil obe zahtevi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je Madžarsko prosil, naj glasuje za razširitev sankcij proti Rusiji na področje energetike s prepovedjo nakupa ruskega plina in surove nafte ter dovoli dostavo orožja čez njeno ozemlje. Prekinitev dobave surove nafte in plina bi po mnenju vlade pomenila, da bi madžarske družine plačevale stroške vojne. Približno 85 odstotkov madžarskih gospodinjstev uporablja plin za ogrevanje, 64 odstotkov madžarskega uvoza surove nafte pa prihaja iz Rusije. Sankcije bi pomenile drastično povišanje pristojbin za komunalne storitve.
Tu ne gre za interes katerega koli zunanjega akterja, temveč za interes Madžarske.
Ukrajini pomaga tudi Madžarska. Do prejšnjega četrtka je na Madžarsko prispelo pol milijona beguncev, Madžarska pa je Ukrajini poslala pomoč v vrednosti 2 milijard forintov (5,4 milijona EUR). Države si najbolj doslej v svoji zgodovini prizadeva za humanitarno pomoč. Zoltán Kovács, državni sekretar za mednarodne komunikacije, je za MSNBC poudaril, da »od druge svetovne vojne še nikoli nismo bili priča beguncem v tako velikem številu in žal, kot vidimo, se bo pritok beguncev nadaljeval«.
Namesto da bi podprle ali vsaj konstruktivno kritizirale prizadevanja vlade, so se levo liberalne stranke odločile, da bodo vojno izkoristile za svojo kampanjo. Ni jasno, kaj v resnici želijo, saj niso koherentne. Nekateri politiki so celo govorili o pošiljanju orožja in madžarskih vojakov v Ukrajino, širili lažne novice, da so ogroženi zakarpatski Madžari, in celo obtoževali Viktorja Orbána, da je odgovoren za vojno. Njihovo neodgovorno in brezobzirno ravnanje je v sedanjih razmerah še posebej nevarno.
Mariann Öry je vodja zunanje redakcije madžarskega konservativnega dnevnika Magyar Hírlap
