Piše: Zala Tomašič
Ne smemo dovoliti, da čustveni pritiski in manipulacije zameglijo zdrav razum.
Ne smemo dovoliti, da subjektivno ruši objektivno.
Ne smemo dovoliti, da nas premeteno izpeljane kampanje dezinformacij pretentajo.
Ne smemo dovoliti, da čustveni pritiski rušijo logične argumente.
Leva politična stran – od političnih strank do določenih nevladnih organizacij in posameznikov – čustveno zlorablja državljane za dosego svojih ciljev in prikazuje desne in desnosredinske politične opcije kot zlobne, diktatorske in škodljive.
Dejstva pa ostajajo dejstva.
Dejstvo je, da se je leta 2020 začela pandemija novega koronavirusa in da nismo vedeli, kako nevaren je ta virus in kakšen vpliv bo imel na svet.
Dejstvo je, da so bili nujni določeni ukrepi.
Dejstvo je, da je imela Slovenija milejše ukrepe in da smo bili prebivalci Slovenije bolj svobodni v času pandemije kot prebivalci mnogih drugih držav po Evropi in svetu.
Dejstvo je, da se je Slovenija med 23 izbranimi državami članicami OECD uvrstila na drugo mesto po tem, kako dobro se je spopadla z gospodarskimi vidiki krize zaradi pandemije covida-19.
Dejstvo je, da v nikoli v času vlade Janeza Janše nismo imeli diktature.
Dejstvo je, da če vlada Janeza Janše ne bi sprejemala dobrih ukrepov, ne bi objektivni kazalniki uspeha po pandemiji pokazali tako dobrega okrevanja Slovenije.
Dejstvo je, da obstajata samo 2 spola in da sta za reprodukcijo potrebna moški in ženska.
Dejstvo je, da smo v Sloveniji vsi ljudje ne glede na spol, spolno ali versko usmerjenost enakopravni.
Dejstvo je, da moški drugače funkcionirajo in se na stvari odzivajo drugače kot ženske.
Dejstvo je, da nihče nima pravice do otroka, ampak ima otrok pravico do družine.
Dejstvo je, da samo zato, ker je nekdo glasen, ne pomeni, da ima prav.
Predstavniki leve politike in levo usmerjenih nevladnih organizacij po medijih doma in v tujini širijo neresnice in dezinformacije. Namesto logičnih argumentov se zatekajo k čustvenemu izsiljevanju in zahtevajo, da se družba popolnoma prilagodi manjšini ljudi z nerealnimi in sebičnimi zahtevami. Vsak človek je svoje bitje, vsak človek je enakopraven in vsak človek ima določene pravice, ki so neodtegljive. Ampak vsak človek ima na žalost tudi določene omejitve, ki se jih mora naučiti sprejeti. Zaradi tega ni nič manj vreden ali ima manj pravic. Če se nekdo rodi slep, ne bo mogel biti pilot. To je dejstvo ne glede na to, kako močno željo ima voziti letalo. Ali bomo zaradi te njegove resnične in globoke želje prisilili skupino ljudi, da sede na letalo, ki ga bo on pilotiral?
Dejstva se ne ozirajo na čustva. Del odraščanja in kasneje življenja je tudi to, da sprejmemo stvari, ki nam niso všeč. Treba se je upreti pritiskom levih političnih opcij, da se ustvarja družba t. i. varnih prostorov (»safe space«), kjer oziroma ko ne smeš reči ničesar, kar bi lahko koga užalilo ali prizadelo. Ne le da je to problematično, ker se potem ljudje ne znajo soočati z negativnimi čustvi in izkušnjami, ampak tudi močno omejujo svobodo govora in poraja se vprašanje, kdo bo določal, kaj je žaljivo in kaj ni.
Na socialnih omrežjih so se pojavile zahteve nekaterih ljudi, naj bi pretežkim ljudem avtomatično pripadala po 2 ali več sedežev na letalih. Namesto da bi shujšali oziroma si sami plačali za dodaten sedež, se mora celotna družba in sistem prilagoditi njim, vsakrkšnokoli drugačno mnenje pa je označeno kot izraz nestrpnosti. Zanimivo je tudi, da se te »težave«, na katere opozarja skupnost LGBT in večinoma leve politične opcije, pojavijo takrat, ko ljudem ni treba skrbeti za preživetje. V času vojne, revščine, naravnih katastof, problemov s tem, katerega spola je kdo in ali se zanj/o uporabljajo pravilni zaimki, ni. Takrat se je treba osredotočiti na življenjsko pomembne okoliščine in ni časa za čustvena izsiljevanja.
Od političnih strank, nevladnih organizacij in posameznikov je treba zahtevati dejstva in se ne pustiti čustveno manipulirati. Po kateri definiciji smo imeli v času vlade Janeza Janše diktaturo? Kako točno so kršene pravice manjšin ali skupnosti LGBT v Sloveniji? Kako je lahko nekdo nebinaren in kdo odloča, kdo je katerega spola (oziroma če sploh ima spol), ali je to res socialni konstrukt?
Vsi smo ljudje (upam, da je vsaj to dejstvo še vedno splošno sprejeto). Vsi ljudje imamo določene pravice ne glede na spol, raso, spolno usmeritvev, versko izpoved itd. Ampak obstajajo dejstva, ki se ne ozirajo na čustva in naše subjektivno doživljanje življenja ne glede na to, ali nam je to všeč ali ne.
Zato ne smemo dovoliti, da čustveni pritiski in manipulacije zameglijo zdrav razum.
Ne smemo dovoliti, da subjektivno ruši objektivno.
Ne smemo dovoliti, da nas premeteno izpeljane kampanje dezinformacij pretentajo.
Ne smemo dovoliti, da čustveni pritiski rušijo logične argumente.
