Piše: dr. Mitja Steinbacher, dekan Fakultete za pravo in poslovne vede
Informacije so temeljni dejavnik delovanja mednarodnih blagovnih trgov, kot je denimo trg ponudbe in povpraševanja po električni energiji. V zadnjem obdobju smo priče izrazitemu medijskemu napovedovanju podražitev cen električne energije.
Cene, ki veljajo v nekem trenutku na mednarodnih borzah, vsebujejo različne informacije kupcev in ponudnikov, vključujoč njihova pričakovanja o vseh mogočih dejavnikih, ki bi lahko vplivali na prihodnje cene. Borzne cene so navadno izolirane od medijskih objav, ki so manj pomemben dejavnik oblikovanja borznih cen, preprosto zato, ker medijska objava neke informacije navadno vsebuje le malo na novo relevantnega, česar trgovci na borzah še ne bi poznali. Trgovci na borzah imajo namreč precej boljše informacije glede borznega blaga od medijev. Borza je prej vir informacij za novinarje kot obratno, ki nato te informacije v predelani obliki prenašajo do širše javnosti. Medijske objave so lahko dejavnik oblikovanja končnih prodajnih cen za končne odjemalce, ki se oblikujejo, potem ko je mednarodna borzna cena že znana in ko so posli že sklenjeni. Takšne informacije so lahko posebej močan dejavnik končnih cen, kadar vsebujejo napovedi nosilcev političnih pristojnosti glede regulacije končnih cen.
Regulacija v majhnem odprtem gospodarstvu, kot je slovensko, ne spreminja borznih cen, lahko pa spremeni končno maloprodajno ceno domačih odjemalcev in jo v skrajnem primeru tudi administrativno omeji ali kar določi. Zdi se, kot da se nosilci političnih pristojnosti z izvajanjem regulacije cen ne zavedajo v zadostni meri, da obstaja na borzi veliko učinkovitih mehanizmov zaščite pred nihanji cen in da je končnim distributerjem električne energije, tudi slovenskim, v interesu stabilnost maloprodajnih cen elektrike do končnih kupcev, saj jim to omogoča sklepanje dolgoročnih odjemnih pogodb in krepitev tržnega deleža. Končni prodajalci tudi neradi prevzemajo cenovna tveganja, saj je njihova narava poslovanja drugačna od borznih trgovcev, ki živijo od cenovnih tveganj. Končni prodajalci poznajo načine zaščite pred borznimi tveganji in jih tudi redno uporabljajo. Posledično se končne cene energentov za potrošnike le redko spreminjajo kljub včasih občutnim nihanjem v borznih cenah.
Trg električne energije je v zadnjem obdobju deležen velike pozornosti politike in medijev. Razlogi so v napovedih o močnejšem povečevanju cen električne energije za evropska gospodinjstva in podjetja v zadnjem četrtletju leta 2022 in v začetku leta 2023. Poglejmo nekaj podatkov o cenah nekaterih virov energije na borzi. Največje količine zakupljenih kapacitet nemškega elektroomrežja za zadnje četrtletje letošnjega leta so bile opravljene po ceni okrog 460 € za megavatno uro, kakšna desetina zakupljenih količin pa je bila opravljena po približno 600 € za megavatno uro. Zakupljeni francoski viri elektrike za prihodnje četrtletje so bili še nekoliko dražji, medtem ko podatkov o realizirani ceni slovenskih virov električne energije za prihodnje četrtletje na nemških borzah električnih virov ni bilo mogoče zaslediti. Ponujene cene slovenskih virov elektrike za naslednje četrtletje so sicer v rangu čeških in italijanskih virov, ki pa se prodajajo po nekoliko nižji ceni od nemških. Treba je povedati, da so se borzne cene električne energije močno povečale že v letu 2021.
Končne cene, ki jih bomo plačali porabniki v prihodnjem obdobju, bodo predvidoma odvisne od uspešnosti nakupovanja električnih virov trgovcev z električno energijo na različnih trgih znotraj enotnega evropskega električnega omrežja. Torej bodo neke vrste tehtano povprečje cen različnih virov, kot je to praksa že sedaj. Prodajna cena elektrike predstavlja približno 40 odstotkov končne cene na računu. Preračunano na ceno kilovatne ure, ki ta hip velja pri nas, si lahko za prvo četrtletje leta 2023 brez znižanja omrežnine, davkov in trošarine obetamo približno enainpolkratno povečanje računa za električno energijo.
Pod črto: razlogi za tokratno povečanje cen na mednarodni borzi z električno energijo v Evropi so povezani z negotovostmi glede zmožnosti proizvodnje električne energije v Evropi, in sicer delno zaradi motenj v oskrbi s plinom in delno zaradi povečanega povpraševanja po elektrifikaciji predvsem transporta. Ob tem velja spomniti, da priključitev Ukrajine na evropsko energetsko omrežje omogoča dostop do poceni elektrike iz njihovih jedrskih in termoelektrarn, kar bo kratkoročno omililo te cenovne pritiske. Za dolgoročno vzdržno raven cen električne energije se bo treba v prvi vrsti soočiti z racionalnostjo subvencioniranja ponudbe dražjih novih virov energije in z racionalnostjo subvencioniranja elektrifikacije transporta ter pokazati malce več zaupanja v možnosti za zaščito pred cenovnimi tveganji, ki jih razvijajo na trgih z električno energijo. Sicer se bojim, da nas tudi ob odsotnosti vojne čez slabo desetletje čaka nov podoben cenovni eksperiment.
