Piše: Ivan Šokić
Vse odkar se je slovenski premier Janez Janša na Twitterju odzval na lažne navedbe v članku, objavljenem, 16. februarja 2021, Slovenska vojna proti medijem izpod peresa Politicove Lili Bayer, je nemogoče prezreti komentarje, kako bi bilo lepše, če Janša ne bi toliko tvital, se tako grobo izražal ali sramotil Slovenije s svojim tvitanjem. Vsi ti komentarji so polni svetohlinskega “spodobi se in pravično je“.
Za trenutek si predstavljajte, da vas sredi belega dne na ulici naskoči tolpa napadalcev. Po vas udarjajo, vas brcajo, teptajo. Vi se branite, ob priložnosti udarite nazaj. S strani pa slišite opazovalce, ki vpijejo, ne na vaše napadalce, temveč na vas, da bo, če se boste nehali braniti, vsega tega konec. Da ste sami krivi za napade, ki ne ponehajo, saj še kar udarjate nazaj. Na kraj pameti jim ne pade, da bi vam priskočili na pomoč ali zahtevali od vaših napadalcev, naj nehajo.
Da to govorijo na levici, se ne čudim in me ne zanima. Janez Janša je njihov nasprotnik, za mnoge sovražnik. Kar se njih tiče, bi Janša moral za vekomaj utihniti, če se že noče njim na ljubo pobrati iz politike. A istega mnenja so posamezniki, ki se deklarirajo kot konservativci − anglosasi imajo za to skupino nevretenčarjev izraz “cuckservative”. V prostem prevodu je oznaka namenjena posameznikom, ki se deklarirajo kot konservativci, a se na vse pretege trudijo biti všečni levemu političnemu polu od aktivistov prek medijev do politikov. Če bi jih v slovenščini označili za cucke, t. j. za ščeneta, bi tako pomensko kot oblikovno ostali zvesti izvirniku.
Cucki so posamezniki, ki si na vso moč prizadevajo, da bi bili sprejeti. Prepričani so, da bi jih osrednji mediji obravnavali drugače, če le Janša ne bi tvital. Cucki živijo za tisto kost, ki jim jo vsake toliko vržejo osrednji mediji v zameno za njihovo bevskanje na Janšo. Prepoznate jih po tem, da bodo ob prvem medijskem napadu nanje padli na vse štiri, se opravičevali in zatrjevali, da niso tako mislili, in bodo v prihodnje previdnejši.
Razlog, zakaj Janševo tvitanje tako zelo jezi slovenske osrednje medije, je enak razlogu, zakaj je Trumpovo tvitanje tako zelo razburjalo ameriške osrednje medije. Osrednji mediji, ki so prej imeli status privilegiranih, tistih, ki so lahko oblikovali in narekovali pogled na dogajanje, so se zaradi vznika družbenih omrežij znašli na stranskem tiru. V Sloveniji njihov vpliv še vedno ni zanemarljiv, a dejstvo, da jih lahko Janša na katerikoli točki označi za lažnivce, vseeno boli. Čutijo se okradene. Odvzet jim je bil status nedotakljivih. Padli so v sfero profanega.
Transparentnost je smrt slovenskih osrednjih medijev
Zakaj Janša tvita, je tudi jasno − da zaobide medije, ki bi njegovo sporočilo sicer prezrli, sprevrgli ali iztrgali iz konteksta. To počnejo tudi sedaj. Razlika je samo v tem, da je zdaj zaradi Janševega tvitanja mogoče neposredno preveriti stvari. Transparentnost je smrt slovenskih osrednjih medijev. Cucki bi raje videli, da bi Janša nenehne napade in laži prenašal kot kakšna cankarjanska mati. V tišini.
Pri tem je vredno poudariti, da Twitter ni javnost, niti ni odraz realne slike. Če kaj, je Twitter samo najglasnejši del javne sfere, ki je poskrbel za svojevrstno demokratizacijo medijsko-politične krajine, s tem ko je bila ločnica med predsednikom vlade in navadnim državljanom izbrisana. Kdorkoli lahko diskutira s komerkoli ne glede na svoj položaj v družbi. Sam menim, da so socialna omrežja strup. Na žalost so v boju z osrednjimi mediji nujno zlo. Ne glede na število sledilcev, všečkov in drugih metrik, s katerimi se meri popularnost, pa se je treba zavedati, da je vse samo slepilo. Socialna omrežja so konec koncev tudi samo še en balonček, svet, odrezan od realnosti.
Foto: epa
V Sloveniji se ne bije vojna proti medijem, niti kulturni boj, kakor rada tolmači levica, ko prikazuje odstavljanje levih parazitov z državnega seska kot eksistenčno krizo. V Sloveniji, tako kot v drugih državah zahodne krščanske civilizacije, se bije boj za obstanek naše civilizacije. V tej vojni ni vojnih ujetnikov. Nekateri to razumejo, drugim je nemogoče dopovedati. Twitter je samo ena od premnogih front. Najbrž ena od vidnejših, nikakor in še zdaleč pa ne ena od odločilnih. Vseeno pa bodo cucki še naprej bevskali v upanju, da jih bodo pojedli zadnje. Njim gre za lep poraz.
Ivan Šokić je filozof in redni sodelavec portala Nova24tv.si ter kolumnist Demokracije.
