Piše: Domen Mezeg (Nova24TV.si)
Sklep ustavnega sodišča o prenehanju zadržanja novega zakona o RTV je po mnenju evropskega poslanca dr. Milana Zvera sramoten, zlasti če se bo dejansko izkazalo, da je bil eden od sodnikov pod hudimi pritiski. Šlo bi namreč za eklatantne politične pritiske. Z enakim terminom je potezo poimenoval urednik Spletnega časopisa Peter Jančič, ki opozarja, da bo odločitev ustavnega sodišča imela posledice, saj sodniki niso zaščitili nacionalnega medija pred političnimi pritiski.
V petek je padla izjemno sporna odločitev Ustavnega sodišča RS – da preneha zadržanje Golobove novele zakona o RTVS. Ob tem je naš medij pridobil nekaj informacij o dogajanju za zidovi ustavnega sodišča. Kot smo izvedeli, je ustavna sodnica Špelca Mežnar brutalno pritiskala na ustavnega sodnika Roka Svetliča. Mežnarjeva naj bi med vsebinsko razpravo celo kričala in pozivala predsednika ustavnega sodišča Mateja Acceta, naj Svetliča sankcionira. Šlo naj bi celo za grožnje s kazenskim pregonom s strani tožilstva, kjer naj bi bila še vedno zelo vplivna mama sodnice Mežnarjeve in žena sodnika Roka Čeferina. Več tukaj.
Vse pa kaže na to, da zadeva epiloga ne bo dočakala v Sloveniji. Pobudnik ocene ustavnosti zakona, predsednik zdajšnjega programskega sveta Peter Gregorčič, in avtor pobude Matej Avbelj sta sporočila, da sta pripravila pritožbo in jo poslala na Evropsko sodišče za človekove pravice. Ocenjujeta namreč, da so bila v Sloveniji izčrpana vsa razpoložljiva pravna sredstva.
Na odločitev sodišča se je odzvala tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je dejala, da “polarizacija znotraj ustavnega sodišča ni prinesla nič dobrega, zato se bo sama maksimalno potrudila, da se z novimi imenovanji oziroma predlogi kaj takšnega ne bo več ponovilo”. Ker je izjava dvignila veliko prahu, se je še dopolnila: “Pomembno je, da je ustavni sodnik nekdo, ki je strokovnjak s področja ustavnega prava, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter je pri svojem dosedanjem delu izkazal največjo možno mero etike in integritete, ne pa nekdo, ki je ustavni sodnik samo zato, ker svetovno nazorsko sodi na en ali drugi pol. To bo moj osnovni in edini cilj.” Kar pa je znova nenavadna izjava za predsednico in dojemanje neodvisnosti ustavnega sodišča.
Uzurpacija predstavnikov
Evroposlanec Milan Zver je komentiral, da bi “Pirc Musarjeva v prihodnje želela predlagati “nepolitične kandidate”, če bo dobila to pristojnost, ker vsi tisti, ki jih imenuje parlament, so po njenem mnenju politični.” Enaka logika deluje v primeru RTVS novele. Zgodba se sicer vleče že od leta 1993, ko se je pripravljal prvi zakon o RTVS. Zver je bil tedaj pomočnik pri Jožetu Pučniku. Slednji je bil podpredsednik vlade in je področje pokrival. In že tedaj so se pojavljali pozivi, da morajo biti v svetu RTV Slovenija predstavniki t. i. civilne družbe. Postavilo se je vprašanje reprezentativnosti tovrstnih predstavnikov – koga bodo zastopali in kdo jih bo predlagal. “Ne more neko poulično društvo predlagati nekoga kot legitimnega predstavnika. Edini legitimen organ, ki to lahko naredi, je parlament.” Sedaj pa se skuša parlament iz procesov izriniti, torej tudi na področju imenovanja ustavnih in drugih sodnikov. Predsednica bi si slednje rada (oziroma si tudi bo) uzurpirala, kar pomeni, da že dobivamo določene elemente predsedniškega sistema. Pirc Musarjeva ob tem izhaja iz predpostavke, da ona ni politična, in da bo kot takšna lahko predlagala apolitične kandidate, da bi preprečili neke politične delitve znotraj posameznih organov, na primer na ustavnem sodišču. V resnici je po mnenju Zvera zadeva ravno nasprotna, saj bo prihajalo do okrepljene politizacije, obenem pa je zadeva nedemokratična.
Z Natašo Pirc Musar kot predsednico republike Slovenija dobiva elemente predsedniškega sistema. (Foto: STA)
Jourovo izzvati na sodišču
Glede sklepa sodišča kot takšnega je evropski poslanec Zver prepričan, da je “sramoten, zlasti če se bo dejansko izkazalo, da je bil eden od sodnikov pod hudimi pritiski. Šlo bi namreč za eklatantne politične pritiske”. Zver namerava še naprej preiskovati zgodbo okrog domnevnega pritiska Věre Jourove na ustavno sodišče, o čemer smo že veliko poročali. Evroposlanec bo skušal dokazati, da je tudi ona skušala vplivati na odločevalski proces v zvezi s sporno novelo RTVS. “V prihodnosti je treba preprečiti, da lahko evropske inštitucije in evropski organi samovoljno vplivajo na proces odločanja v državah članicah. To je intervencionizem, ki ni dovoljen (Lizbonska pogodba). Gre za kršitev,” je prepričan Zver, ki namerava pravico iskati tudi na sodišču, kjer že obstaja podoben (poljski) primer, ko je bila podana zahteva za vpogled v celotno dokumentacijo v neki zadevi, kar je bilo odobreno.
Komisarka Vera Jourova (foto: epa)
Spomnimo: poročali smo že, da je Jourova cenzurirala skoraj celotno poročilo iz obiska v Sloveniji. Zver pa ima dodatne argumente za odobritev vpogleda. Ključno vprašanje pa je, kje je meja, do katere si evropske oblasti lahko privoščijo intervencije, kakršno je sprožila Jourova? Vemo, da je izrazila naklonjenost noveli zakona o RTVS, sodišče je zakon nato zadržalo, ona pa je posredovala. “Levičarji so ubrali vse mogoče načine, da bi se zgodilo, kar se je prejšnji teden zgodilo.”
“To, da bo vlada depolitizirala RTVS, je izjava na ravni Putina, ki demilitarizira Ukrajino”
Po prepričanju novinarja in politični komentatorja Petra Jančiča je bila “izjava predsednice republike skrajno nerodna in celo nekoliko sramotna za predsednico, zato je naknadno pojasnjevala, da so ljudje zadevo očitno drugače razumeli.” Če bo namreč poskrbela za enostransko sestavo sodišča, potem sodniki ne bodo v sporu, ker bodo vsi podrejeni levici, ki bo vedno zmagala in ne bo nobenih težav. Zaenkrat (k sreči) na koncu še vedno odloča Državni zbor, ali bo nek sodnik potrjen ali ne. Vladna koalicija sicer namerava s pomočjo NSi-ja tudi imenovanja drugih sodnikov prestaviti izpod okrilja parlamenta, kjer zadeva poteka transparentno, kjer lahko vse stranke predstavijo svoje pomisleke. V zadnjih letih se je pokazalo, da je to nujno, saj je Sodni svet že predlagal osebe, povsem neprimerne za funkcijo. Med drugim je bila to oseba iz Celja, povezana s projektom Teš 6, ki bi morala o zadevi tudi sama presojati. Po drugi strani pa je nerodno izražanje Pirc Musarjeve lahko tudi koristno (ko pravi, da bo ravnala le v dobro enega pola), ker bo to morda streznilo NSi, da bodo malce bolj premislili posledice dogovarjanj na dotičnem področju.
“Obvladovanje sodstva ene politične strani vpliva na to, kako sodijo …” opozarja Jančič. Že tako ali tako imamo v Sloveniji težavo s tem, da pravosodje in tožilstvo preganjata predvsem desne, opozicijske politike, medtem ko na levi “se niti slučajno, nikdar ne pride zadevi do dna”. Tipičen primer je Zoran Janković. V njegovem primeru se ne sproža postopkov ali pa se uničuje dokaze, kar kaže na koruptivno ozadje.
Ta odločitev, ko medij v nacionalnem interesu ni bil zaščiten pred politično čistko, je slaba tako za državo kot ustavno sodišče. “Na neki način je celo sramotna, ker bo imela posledice.” Sodišče je odločilo v korist vlade. Toda enako kot je sedaj naredila levica, bo nekoč morda desnica, ko pa bo večina ustavnih sodnikov zagovarjala stališče, da se takšno ravnanje ustavi. Jančič meni, da bi to dejansko pomenilo konec ustavnega sodišča in zaupanja ljudi vanj. Prav tako je aktualna odločitev US za medije in svobodo tiska slaba. Politiki so pridobili premočan neposreden vpliv na kadrovanje. “To, da bo vlada depolitizirala RTVS, je na ravni Putina, ki govori, da bo demilitariziral Ukrajino,” je dejal Jančič.
