Piše: Anamarija Novak
Poslanec SDS Branko Grims ob trenutnih izidih, po katerih referendumi o RTVS, vladi in dolgotrajni oskrbi niso uspeli, močno dvomi, da so se ljudje v celoti zavedali vsebine svojih odločitev. Presodil je, da so izglasovali višje davke, višji RTV-prispevek in ideološki monolit na RTVS ter se odpovedali pravicam iz dolgotrajne oskrbe za vsaj leto dni.
Predstavniki SDS so rezultate nedeljskih referendumov spremljali na sedežu stranke v Ljubljani, kjer pa ni bilo predsednika stranke Janeza Janše, ker je bil takrat v tujini. Za zdaj se je odzval le na Twitterju, kjer je zapisal, da so ljudje glasovali ZA, ker so mislili, da s tem branijo svoje pravice. »S čim jih lahko ob 99-odstotnem medijskem monopolu zavedejo naslednjič,« se je vprašal prvak SDS. Glede sprememb zakona o vladi pa je zapisal, da je rezultat prek 40 odstotkov za predlog SDS o zavrnitvi zakona z vidika politično-strankarskih preračunov »čisto OK«. »Ni pa OK z vidika našega skupnega interesa, ni OK za davkoplačevalce, ki jih čakajo od večine podprti novi stroški,« je prepričan.
Grims: Hvala vsem za glas PROTI!
Že v nedeljo so se odzvali tudi poslanci SDS. Branko Grims je v izjavi za medije dejal, da je bilo pred referendumi veliko medijskih manipulacij, zavajanja innapačnih trditev, o čem ljudje v resnici odločajo. Zahvalil se je vsem, ki so odšli na referendum, še posebej pa tistim, ki so glasovali proti trem zakonom in za to, »da bi bila Slovenija bogatejša, uspešnejša, pluralna in da bi imeli pravice iz trajnostne oskrbe«. V takih razmerah se moramo po njegovih besedah vprašati, kakšne so razmere v Sloveniji, da se je »namesto o vsebini, prek medijev kanalizirala razprava v ideologijo in osebne predsodke, kdo je za tega in kdo je za onega, namesto da bi se ljudje odločali, kaj je zanje bolje, kaj je bolje za njihovo denarnico«. »In potem ni čudno, če so razmere v Sloveniji vse bolj podobne tistim iz Nemčije leta 1933,« je še dodal.
Jerajeva: Medijski prostor močno nagnjen v levo
Alenka Jeraj je glede novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) dejala, da je ta podobna ureditvi iz 90. let prejšnjega stoletja, ki je povzročila kaos in težave na RTVS. »Po zakonu leta 2005 se je to uredilo, vendar smo bili vsakokrat, ko je bila na oblasti desna vlada, priča izrednim razmeram. Takrat so vpili o cenzuri, pritiskih na novinarje, prevzemu RTVS in podobno. To kaže, da je naš medijski prostor močno nagnjen v levo in ne dopušča pluralnosti,« je dejala Jerajeva. Po njenih besedah z manipulacijo, da se z zakonom umika politika z RTVS, v resnici skozi stranska vrata na RTVS prihaja vladna politika. Zahvalila se je vsem, ki so glasovali proti noveli. »Žal nas je bilo premalo in tako dobivamo popolnoma politično Golobovo televizijo, ki jo bodo prek višjega prispevka financirali državljanke in državljani,« je dejala in ocenila, da se s tem dnem močno oddaljujemo od demokratičnih standardov na področju medijev.
Černač: Ljudje niso nič pridobili
Poslanec Zvonko Černač pa je ocenil, da ljudje zaradi rezultatov niso nič pridobili, bodo pa številni izgubili pridobljene pravice, in sicer bodo največ izgubili najšibkejši – starejši, invalidi oziroma tisti, ki potrebujejo pomoč drugih, »ker se jim najmanj za leto dni zamikajo pravice iz zakona o dolgotrajni oskrbi«. Pri tem zakonu je bilo po njegovih besedah s strani vladnih predstavnikov tudi največ laži in manipulacij. Ljudi so strašili z izgubo obstoječih pravic, »številni pa so zaradi lažne propagande vladnih strank mislili, da z glasom za glasujejo za ureditev področja, ki je bilo urejeno z zakonom, sprejetim pred letom dni«. »Izgubljajo tudi denarnice ljudi, saj bodo morali prek višjih davkov ljudje financirati ministrske stole političnih poražencev, ki jih volivci aprila niso izvolili v parlament. Prav simbolično bo jutri vladna koalicija sprejela zakon, ki odpravlja zakon o dohodnini prejšnje vlade, ki je prinesel postopno zniževanje davkov in posledično dvig plač za vse,« je še dodal. Sicer je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti glasuje najmanj petina vseh volilnih upravičencev. Delni neuradni izidi po skoraj vseh preštetih glasovnicah kažejo, da so volivci na referendumih vse tri zakone potrdili z večinskim glasovanjem ZA.
ZNP: Rezultat je treba sprejeti
Predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) Matevž Tomšič je v izjavi za POP TV dejal, da je rezultat referenduma o Radioteleviziji Slovenija treba sprejeti, kakršen je. Očitno vlada še uživa dovolj visoko podporo, kar je razumljivo, saj je na oblasti šele pol leta, in ohranja svoj prodor, meni Tomšič. Referendumov so se namreč udeležili tisti, ki so volili vladajoče stranke, ocenjuje. Z rezultatom se morajo sprijazniti, pravi, saj gre za demokratično obliko odločanja, ne glede na to, ali jim je všeč ali ne. Bodo pa opozarjali na morebitne probleme, če bo prišlo do še intenzivnejše politizacije, je dejal. Upa, da bodo organi upravljanja RTV, ki bodo sestavljeni po novem zakonu, sestavljeni na način, ki bo omogočal nevtralnost in nepristranskost v poročanju.
Odziv generalnega vodstva RTVS
Generalno vodstvo Radiotelevizije Slovenija je v pisnem odzivu na delne neuradne izide nedeljskega referenduma o noveli zakona o RTVS, ki so jo volivci potrdili, napovedalo, da si bodo še naprej prizadevali, da ohranijo zaupanje javnosti. RTVS po njihovih navedbah ostaja zvesta svojemu poslanstvu, verodostojnosti, strokovnosti in kakovosti. Kot so zapisali na spletni strani zavoda, so glavno vodilo obstoja vsake javne radiotelevizije dialog, sprejemanje kritik in spoštovanje pravne države. Poudarili so, da bo RTVS tudi naprej delovala v skladu z zakonodajo in vsemi pravno določenimi postopki ter v najširšem interesu javnosti. Novela zakona o RTVS sicer na novo ureja vodenje, upravljanje in nadzor RTVS.
Bo odločalo ustavno sodišče?
Predsednik programskega sveta Radiotelevizije Slovenija Peter Gregorčič je ob neuradnih izidih glasovanja o referendumu o noveli zakona o RTVS, ki kažejo na uveljavitev zakona, poudaril, da se bo po objavi zakona v uradnem listu obrnil na ustavno sodišče. Izhodišče za pobudo za začetek postopka za presojo ustavnosti novele zakona o RTVS po njegovih besedah že nekaj časa pripravljajo. Želijo si, da je pripravljena tako, da bo ustavno sodišče o njej tudi vsebinsko presojalo in je ne bo zavrglo iz procesnih razlogov, je pojasnil. Taka vsebinska odločitev ustavnega sodišča ne glede na njen izid se mu zdi izjemno pomembna, ker bo predstavljala pravila igre v prihodnje. Rezultate pa je komentiral kot pričakovane. Na vprašanje, ali v prihodnosti razmišlja o prijavi za programskega svetnika, pa je odgovoril, da o tem še ni razmišljal.
Burger: Smiselno zmanjševati izdatke v javnem sektorju
Rezultat nedeljskega referenduma kaže, da bo začel veljati zakon o spremembah zakona o Vladi RS, ki število ministrstev povečuje s 17 na 20. Ekonomist dr. Anže Burger je prepričan, da bodo zagotovo nekoliko višji izdatki za delovanje državne uprave. »Šlo bo za višje stroške, povezane s funkcionarji (ministri in državnimi sekretarji in kabinetnimi zaposlitvami). Upam, da bo vsaj glede drugih zaposlenih administrativno prišlo do prezaposlitev in da ne bo prišlo do dodatnih zaposlitev v državni službi,« je dodal in glede same smotrnosti širitve birokracije v času, ki smo mu priča in ki prihaja, povedal, da bi bilo v tem času smiselno zmanjševati izdatke v javnem sektorju, zmanjševati število ministrstev. »Ta zakon, ki bo sedaj očitno sprejet, je nesmiseln s tega vidika, ker imamo neučinkovito državno upravo. Države, kot je Švica, funkcionirajo s precej manjšim številom ministrstev,« je sklenil.
Izid referendumov
Spremembe zakona o vladi je na nedeljskem referendumskem odločanju po delnih neuradnih rezultatih podprlo 56,65 odstotka volivcev, proti jih je glasovalo 43,35 odstotka. Za uveljavitev sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi je glasovalo 62,23 odstotka volivk in volivcev, proti pa 37,78 odstotka. Novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) je na referendumskem odločanju podprlo 62,8 odstotka volivcev, proti jih je glasovalo 37,20 odstotka.
Delež tistih, ki so glasovali za zakone, je bil najvišji v volilni enoti Postojna, najnižji v volilni enoti Ptuj, kjer je šlo najbolj na tesno pri spremembah zakona o vladi; 50,85 odstotka jih je bilo za, 49,15 odstotka proti. Med 88 volilnimi okraji je bil Koper I tisti, kjer je bila podpora zakonom najbolj prepričljiva; pri noveli zakona o RTVS in spremembah zakona o dolgotrajni oskrbi je dosegla 80 odstotkov, pri spremembah zakona o vladi pa 75 odstotkov. Okraj, kjer so uveljavitvi zakonov najbolj nasprotovali, pa je Ribnica-Dobrepolje, kjer je proti uveljavitvi sprememb zakona o vladi glasovalo 63,36 odstotka, proti uveljavitvi sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi 58,82 odstotka, pri noveli zakona o RTVS pa je bilo volivcev, ki so glasovali proti, 59,63 odstotka.
