Piše: Lucija Kavčič
“Zdravstveni sistem v Sloveniji deluje dobro, dokler resno ne zboliš,” je na družbenih omrežjih zapisal ekonomist dr. Matej Lahovnik. Čakalne dobe so namreč še daljše, bolniki v bolnišnicah pa trpijo zaradi vročinskega vala, saj klimatskih naprav še vedno ni povsod. Zdravniki pa še naprej stavkajo …
Golobovo ministrstvo za zdravje je namesto konkretnih ukrepov, s katerimi bi skrajšali čakalne dobe (kot so obljubili), še zvišalo dopustno čakalno dobo za napotitve pod zelo hitro s 14 na 30 dni. To pa bo lahko za marsikaterega bolnika usodno!
Čakalne dobe za napotitve pod hitro in redno so se še podaljšale. Nekaj konkretnih primerov: Otroci čakajo na prvi pregled pri ortodontu celo po štiri leta, na ortodontski pregled pred operativnim posegom pa dve leti! Nobene milosti niso deležni niti rakavi bolniki, ki se jim, namesto da bi bili deležni hitrega zdravljenja, bolezen še razširi, preden pridejo na prvo obravnavo, na nadaljnjo obravnavo pa morajo čakati do naslednjega leta, ki ga morda sploh ne doživijo. Kot je 20. avgusta letos poročalo Delo, “zadnji podatki o čakalnih dobah, ki se nanašajo na začetek avgusta, kažejo, da je na diagnostični oziroma terapevtski postopek ali prvi kurativni pregled čakalo več kot 295.200 ljudi, od tega 153.500 nad dopustno čakalno dobo. Na prvi dermatološki pregled od 27.500 vpisanih v čakalne vrste nedopustno dolgo čaka skoraj 22.800 pacientov, tisti z napotnico zelo hitro so v povprečju na vrsti po 179 dneh čakanja, s statusom hitro pa po 11 mesecih. Na prvi ortopedski pregled čaka več kot 24.000 oseb, od tega 13.400 nad dopustno čakalno dobo”. Vse to je nedopustno.
Čeprav imajo ljudje urejeno zdravstveno zavarovanje, ne morejo pravočasno do specialističnega pregleda, zato velikokrat sklenejo še dodatna posebna zavarovanja, da bi si zagotovili hitrejši dostop do specialista, ali pa gredo na drag samoplačniški pregled. Seveda tisti, ki imajo denar. Tisti, ki ga nimajo, pa lahko samo molijo, da se jim zdravje ne poslabša.
“Komaj dihamo”
A vrnimo se k žgočemu problemu letošnjega poletja: Veliko težav je vročinski val povzročal tudi v UKC Ljubljana, kjer se še vedno spopadajo s težavami s klimatizacijo, ki jo sicer postopoma urejajo, a še vedno niso ustrezno hlajeni vsi prostori za bolnike. Še lani je bilo po poročanju portala Siol.net v UKC Ljubljana, največji bolnišnici v Sloveniji, ustrezno hlajenih samo 40 odstotkov objektov, kar je manj kot polovica. Tako so se tudi letos med avgustovskim vročinskim valom na družbenih omrežjih pojavila sporočila, da je v ljubljanski porodnišnici neznosno vroče, porodnice pa ležijo v sobah brez klimatskih naprav.
O klimatizaciji bolnišničnih prostorov smo vprašali na UKC Ljubljana in odgovorili so nam, da jo postopoma urejajo, da so lani in letos že izvedli več izboljšav, a je očitno, da to poteka prepočasi – pač sorazmerno s premajhno količino denarja, ki ga temu namenja Golobova vlada. Ta je obljubila že marsikaj, tudi drastično skrajšanje čakalnih vrst, a se je zgodilo ravno obratno. Ministrstvo za zdravje je povišalo dopustno čakalno dobo za napotitve pod zelo hitro s 14 na 30 dni! Predvsem pa bo Golobova vlada namesto za izboljšanje razmer v bolnišnicah in za zdravstvo raje namenila goro denarja za partizansko bolnico Franja, ki bi pravzaprav lahko brez težav počakala! Vendar ne – vlada je napovedala, da bo kmalu potrdila večmilijonski načrt za sanacijo omenjene bolnice, s tem ko bo konec tega ali na začetku prihodnjega meseca sprejela program za odpravo posledic julijskega neurja s poplavami.
In kot je poročal MMC, bo finančno najzahtevnejša sanacija pobočij in vodotoka v zaledju Franje. Z ministrstva za kulturo pod vodstvom Aste Vrečko iz Levice pa so za RTV Slovenija sporočili: “Vsi vemo, da je to smiselno, in vsekakor je načrt, da se bolnica Franja obnovi, čeprav je bila že večkrat prizadeta, tako da težko govorimo o tem, koliko je danes na tem območju še originalnega, ampak že samo doživetje tega prostora in vseh objektov, ki so tam, v ljudeh vzbuja posebna čustva.”
Povsem jasno je, da bi bilo bolj smiselno najprej urediti klimatizacijo v bolnišnicah, v katerih ležijo bolniki v pregretih sobah. Tudi tam se ljudem vzbujajo posebna čustva, še zlasti jeza, ker vlada bolje poskrbi za ideološki boj kot za ljudi. Medtem ko se v času vročinskega vala v službah, doma in v trgovinah hladimo s klimatskimi napravami, bolniki v ljubljanskih bolnišnicah, ki potrebujejo vso skrb, ležijo v neznosni vročini, tako da jih mora zdravstveno osebje večkrat dnevno osveževati s kopelmi in pijačami ter izvajati še druge ukrepe in priporočila za zmanjšanje toplotnih obremenitev.
Energetske sanacije
V UKC Ljubljana delajo to, kar je mogoče za odpravo nevzdržnih razmer v bolnišničnih prostorih, a preko svojih zmožnosti pač ne morejo. Sporočili so nam, da vse obstoječe sisteme hlajenja in prezračevanja redno pregleduje in servisira tehnično-vzdrževalna služba, da klimatske naprave in sistemi delujejo nemoteno. Poleg tega je bila po podatkih, pridobljenih iz UKC Ljubljana, narejena energetska prenova in temeljita prenova negovalnih prostorov negovalne bolnišnice na Vrazovem trgu 1, ki je obsegala 4000 m2 prenove negovalne bolnišnice in 9000 m2 energetske sanacije objekta, v katerem so poleg bolnišnice še ambulante, laboratorij in podporne službe.
Naložba je bila vredna 11,4 milijona evrov z DDV. V prenovljene in klimatizirane prostore negovalne bolnišnice se je 21. junija 2024 za 18 mesecev že preselila Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKCL, so zapisali v kliničnem centru, kjer so obnovili še prostore hematologije; tu so nadgradili nadzorni sistem in optimizirali hladilni sistem. Sporočili so nam še, da na novi porodnišnici letos deluje nov hladilni agregat, zamenjali in posodobili pa so tudi obstoječe nedelujoče t. i. sisteme split. Nadalje smo izvedeli, da na področju lokalnih klimatskih naprav v objekte, kjer ni kratkoročno načrtovana celovita prenova objekta, to je v spremljevalne prostore z nižjo zahtevano stopnjo kvalitete zraka, vgrajujejo t. i. sisteme split, zdaj pa poteka tudi razpis za nabavo in montažo omenjenih naprav za obdobje 2024−2025. “Skupaj bo nabavljenih 100 tovrstnih klimatskih naprav, 50 letos, 50 prihodnje leto. Razporejene bodo po vseh objektih,” obljubljajo v UKC Ljubljana in pravijo, da je bila že lani izvedena dodatna zvočna zaščita hladilnih agregatov za DTS G1 HELIPORT in s tem omogočena polna obremenitev teh naprav. Poleg tega so v prostore COVID DTS G1 (I in II), ki so jim prej spremenili namembnost in jih prilagodili za nove zahteve, vselili paciente z infekcijske klinike, hematološke klinike, CIT, CIIM in KVIT. Paciente so morali preselili zaradi graditve nove infekcijske klinike in energetske sanacije UKC; ta zdaj poteka v glavni stavbi bolnišnice.
Klime za prihodnje leto
Dograditev prezračevanja in hlajenja gastroenterološke klinike pa je po podatkih, ki so nam jih posredovali iz UKC Ljubljana, v postopku javnega naročila, prav tako sta pred zaključkom postopka javnega naročila za nadomestna hladilna agregata, ki bosta nadomestila delujoče amortizirane naprave v stavbah objekta klinike ORL in Kliničnega inštituta za radiologijo. V UKC Ljubljana še pravijo, da je pred poletjem tehnično-vzdrževalna služba kot vsako leto izvedla servise in zagone vseh hladilnih sistemov in da ti zdaj, ko so temperature visoke, delujejo s polno močjo. Iz odgovorov na naša vprašanja je razbrati, da klimatskih naprav sicer še vedno ni čisto povsod. Tako je UKC Ljubljana konec lanskega leta oddal javno naročilo za izdelavo projektne dokumentacije za sisteme ureditve hlajenja na objektih Hospital, strojnica Diagnostično-terapevtskega centra (DTS)-sever in objekt Nove pediatrične klinike (NPK). Izdelava projektne dokumentacije je v teku, zajemala pa bo dobavo in montažo novega hladilnega agregata (HA) na objektu ortopedske klinike za večjo varnost delovanja sistema hlajenja, dobava in montaža dveh novih hladilnih agregatov na objektu NPK UKC LJ, da bodo potrebe po hlajenju stoodstotno pokrite. Z dodatnimi ukrepi predelave na povezovalnem cevovodu sistemu hlajenja bodo pridobili tudi možnost transporta rezervne kapacitete hlajenja tudi na druge objekte, kot sta DTS-sever ali Hospital (bolnišnica), na katerem bodo iztrošeni hladilni agregat zamenjali z novim, poleg tega pa jih na objektu Hospital UKC Ljubljana čaka zamenjava starih hladilnih stolpov odprtega tipa z novimi stolpi zaprtega tipa. “V sklopu te zamenjave se zaradi iztrošenosti predvideva tudi zamenjava kompletnih povezovalnih cevovodov med hladilnimi agregati in stolpi na strehi objekta Hospital. Na delu objekta DTS-sever bodo zamenjali hladilne registre na prezračevalnih sistemih. S tem bo izboljšana kvaliteta zraka za centralni OP blok,” so nam sporočili iz UKC Ljubljana, kjer so še zapisali, da bo, potem ko bo vse navedeno narejeno, kar se bo predvidoma zgodilo do začetka hladilne sezone 2025, zagotovljeno delovanje sistemov hlajenja na objektih Hospital, NPK in DTS-sever.
Zdravniki stavkajo naprej
Medtem pa se v slovenskem zdravstvu slabšajo razmere tudi za zdravnike: Priča smo bili odhodu specialistov iz šempetrske bolnišnice, ki so dali odpoved, v celjski bolnišnici pa so v zadnjem času odpoved dali še trije radiologi. Z javnim zdravstvenim sistemom je torej vse slabše, tudi stavka zdravnikov se nadaljuje in Fides je prejšnji teden oznanil nove, razširjene stavkovne pogoje, ker posluha za reševanje odprtih vprašanj na miren način na strani vlade in ministrstva za zdravje ni. Za razširitev stavkovnih zahtev so se v Fidesu odločili zato, ker je postalo jasno, da vlada v svojih prizadevanjih za spremembo plačnega sistema javnega sektorja le-tega degradira in vzpostavlja nova nesorazmerja, kar bo prizadelo zlasti zdravniška delovna mesta. “Že osem mesecev z vladno pogajalsko ekipo tedensko sedimo za mizo in iščemo rešitve za alarmantno stanje v zdravstvu, a za zdaj kaže, da smo še daleč od dogovora. Zaposleni odhajajo iz javnih zavodov, dobre pediatrinje pa prejemajo kazni zaradi svoje pripravljenosti in volje pomagati javnemu sektorju. Obljube o reformah ostajajo neizpolnjene, zakone na področju zdravstva pa pišejo tisti, ki tega sploh ne razumejo,” so pri Fidesu zapisali v sporočilu za javnost.
Zavračanje že sprejetih dogovorov
Golobova vlada še naprej zavrača izpolnjevanje obveznosti iz že sklenjenih dogovorov s Fidesom in tistih, zapisanih v kolektivni pogodbi, ter tako ne zagotavlja spoštovanja standardov in normativov za delo zdravnikov, ki so zato prikrajšani za temeljne pravice iz delovnega razmerja z vidika časovnih obremenitev zdravnikov pri delu, še pravijo pri Fidesu, kjer zahtevajo aktivno vlogo pri pripravi zakonodaje na zdravstvenem področju in hočejo, da vlada vključi predstavnike sindikata v pripravo vseh zakonov in podzakonskih aktov na področju zdravstva, ki vplivajo na položaj in delo zdravnikov in zobozdravnikov. Zahtevajo še, da vlada takoj sprejme ukrepe za zaščito zdravstvenih delavcev pred grožnjami ter verbalnim in fizičnim nasiljem tretjih oseb. Stanje v slovenskem zdravstvu je več kot alarmantno, najkrajšo pa bodo potegnili bolniki, še zlati tisti z manj denarja, ki si ne morejo privoščiti, da bi plačevali specialiste zasebnike – navadni ljudje torej, prav tisti, ki jim je Golobova vlada pravzaprav obljubljala največ, dala pa ničesar.
