Piše: Domen Mezeg (Nova 24TV)
“Vlada je največjo komunikacijsko napako naredila s tem, ko ob napovedani 200-milijonski dokapitalizaciji ni predstavila izračunov in razlogov za nesolventnost slovenskega veletrgovca s plinom,” pojasnjuje ekonomist Matej Lahovnik. Državno dokapitalizacijo Geoplina je mogoče upravičiti samo z državno regulacijo cen plina, še meni strokovnjak.
Večinsko zasebno podjetje Petrol poseduje kar 74,34-odstotni delež Geoplina, vlado Roberta Goloba pa je obvestilo, da je za Geoplin nujna izvedba dokapitalizacije. Večinski lastnik trdi, da je ne zmore izpeljati sam. Golobova vlada je, potem ko je bila seznanjena z likvidnostnimi tveganji in poslovanjem Geoplina, na Slovenski državni holding (25,01-odstotni lastnik družbe), naslovila poziv, naj natančno preuči stanje v družbi, vladi pa naj poda predloge dejavnosti za zagotavljanje zanesljivosti dobave plina, poroča Siol.
Na tem mestu se omenja tudi dokapitalizacija, ki naj bi presegla 200 milijonov evrov. Neodgovorjeno ostaja vprašanje, zakaj bi morala pri reševanju podjetja sodelovati zgolj država, medtem ko večinskemu lastniku (Petrol) to ni potrebno. Ekonomist Matej Lahovnik vidi največjo težavo v tem, da Golobova vlada razpolaga z več kot 200-milijonsko dokapitalizacijo, ki jo bo zagotovila država. Ob tem ni bilo predstavljenih nobenih izračunov in vzrokov, zaradi katerih je Geoplin nesolventen. “To je ključno. Ko bodo pojasnjeni izračuni in razlogi za nesolventnost, bomo lahko ugotovili, ali je državno reševanje Geoplina upravičeno,” je prepričan Lahovnik.
Vprašanja odpira tudi dejstvo, da Petrol, torej večinski lastnik Geoplina, noče priskrbeti sorazmerno večinskega deleža pri reševanju podjetja, ki se je znašlo v težavah. Obenem Lahovnik še poudarja, da bo morala vlada izračune in vzroke, zakaj je Geoplin nesolventen, predstaviti tudi v Bruslju. Šele potem bo državna pomoč odobrena. Državne pomoči je namreč potrebno prijaviti Evropski komisiji. To velja zlasti v primeru, ko ne sodeluje podjetje v zasebni lasti – Petrol, ki sicer kotira na borzi. Govora je o t. i. testu zasebnega interesa. V primeru, da Petrol ne bo sodeloval, bo država primorana podati pojasnilo.
Bruselj bi v takšnem primeru povprašal po razlogih za nesodelovanje pri reševanju Geoplina in vzrokih za neizpolnitev testa privatnega interesa. “Če bo Bruselj kot razlog potrdil državno regulacijo cen plina, škoda iz tega naslova pa znaša 200 milijonov evrov, mora država ta znesek zagotoviti. V tem primeru bo zadeva smiselna,” še meni ekonomist. O zmagovalcih in poražencih nacionalizacije podjetja Geoplin Lahovnik ne želi špekulirati. To, kako velik lastnik Geoplina bo po izvedeni dokapitalizaciji ostal Petrol, pa je odvisno od tega, kako bo ocenjena dokapitalizacijska cena za dotičnega trgovca s plinom.
