Piše: Vida Kocjan
Če smo imeli še lani 8,2-odstotno realno gospodarsko rast, se ta letos umirja v večini dejavnosti, analitiki pa napovedujejo le še 5-odstotno rast, v prihodnjem letu pa 0,8-odstotno ali manj kot desetino lanske rasti. Podatki o gospodarski rasti tudi za leti 2024 in 2025 niso spodbudni, napovedani rasti bosta dosegli le četrtino tiste iz leta 2021 in bosta več kot prepolovljeni glede na leto 2022.
Gospodarska rast se je začela umirjati na prehodu v zadnje četrtletje 2022, kar se ujema z vlado koalicije pod vodstvom Roberta Goloba (Gibanje Svoboda, SD in Levica).
Trendi navzdol
Ne samo gospodarska rast, zmanjšuje se tudi trošenje gospodinjstev. Nadalje se je po podatkih Statističnega urada RS realno zmanjšal prihodek v večini trgovinskih panog. Septembra pa smo bili priča že tudi zmanjšanju realnega prihodka v večini dejavnosti tržnih storitev, zmanjšala se je tudi vrednost opravljenih gradbenih del. Posledično smo bili vse do novembra priča tudi slabšanju razpoloženja v gospodarstvu. Hkrati pa vrednost kazalnika gospodarske klime ostaja precej nižja kot pred letom. Slednje je povezano predvsem z medletno nižjim zaupanjem v predelovalnih dejavnostih in med potrošniki.
Visoke cene energije
Prav nič obetavni niso niti podatki o porabi zemeljskega plina in elektrike. Od avgusta do začetka decembra je bila poraba zemeljskega plina v Sloveniji glede na primerljivo povprečje prejšnjih petih let nižja za 15 odstotkov. Poraba elektrike pa je bila novembra medletno nižja za 6 odstotkov. Analitiki vladnega Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v okviru tega navajajo, da je zlasti energetsko intenzivna industrija zaradi visokih cen elektrike zmanjšala obseg proizvodnje. Navajajo, da je bila poraba elektrike medletno nižja v vseh odjemnih skupinah. Najbolj, za 8 odstotkov, pa se je znižala industrijska poraba. Zaradi visokih cen elektrike so energetsko intenzivna podjetja zmanjšala obseg proizvodnje. Medletno je bila novembra nižja tudi gospodinjska poraba (za 4,2 odstotka).
Kritične dejavnosti
Realni izvoz blaga v države EU se je prvič začel zmanjševati septembra, manjši je bil nato tudi oktobra. Pred tem je izvoz naraščal. V prvih desetih mesecih je bil izvoz v države EU medletno višji za 6,4 odstotka, uvoz pa za 2,7 odstotka. Razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih se je novembra sicer nekoliko izboljšalo, vendar ostaja precej slabše kot na začetku letošnjega leta.
Dejavnosti, kjer se je proizvodnja v zadnjih mesecih zmanjšala, so: proizvodnja motornih vozil, papirna industrija, proizvodnja kovin in izdelkov iz gume ter popravila in montaža strojev in naprav.
Rešuje nas gradbeništvo
Po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del je bila septembra gradbena aktivnost medletno znatno višja. Po močni okrepitvi v začetku leta je vrednost del v nadaljevanju leta ostala na visoki ravni in bila septembra za 26,1 odstotka višja kot pred letom. V primerjavi s preteklimi leti izstopa graditev stavb, aktivnost je bila visoka tudi v graditvi inženirskih objektov, v specializiranih gradbenih delih (inštalacijska dela, zaključna gradbena dela) pa nižja.
Stagnacija v trgovinah
Po predhodnih podatkih se je prihodek v večini trgovskih panog oktobra realno zmanjšal. Po stagnaciji v tretjem četrtletju se je zmanjšal v trgovini na drobno z neživili in živili, s pijačami ter tobačnimi izdelki. Skupni prihodek v trgovini na drobno (brez motornih goriv) je bil manjši tudi medletno (za 3,1 odstotka). Manjši kot pred letom je po predhodnih podatkih SURS ostal tudi v trgovini z motornimi vozili, kjer se je prihodek oktobra zmanjšal po precejšnji rasti v tretjem četrtletju. Število prodanih novih osebnih avtomobilov, ki doslej še ni preseglo primerljive ravni pred epidemijo, se je oktobra še zmanjšalo in bilo za skoraj petino manjše kot pred letom. V tretjem četrtletju se je (glede na drugo) zmanjšal tudi prihodek v trgovini na debelo, kjer se je umirila tudi medletna rast.
Navzdol tudi tržne storitve
Realni prihodek se je v tretjem četrtletju zmanjšal v večini dejavnosti tržnih storitev. Po rasti v prvi polovici leta se je skupni prihodek tržnih storitev tekoče zmanjšal za 0,6 odstotka. Prihodek se je najbolj zmanjšal v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih, kar je bilo predvsem posledica upada v telekomunikacijskih storitvah. Znova se je zmanjšal še v drugih poslovnih dejavnostih, predvsem zaradi krčenja v storitvah, ki jih podjetja pogosto dajejo v izvajanje zunanjim izvajalcem, prav tako tudi v prometu in skladiščenju, tokrat zlasti zaradi večjega zmanjšanja v kopenskem prometu in poštni dejavnosti. Zaradi vnovičnega upada prihodka v arhitekturno-projektantskih storitvah je bilo rahlo zmanjšanje vnovič zabeleženo še v strokovno-tehničnih dejavnostih. Gostinski prihodek pa se je ob nadaljnji rasti števila prenočitev v tretjem četrtletju še povečal. Po junijskem izteku roka za unovčitev bonov se je v naslednjih mesecih zmanjševalo število prenočitev domačih turistov in s tem tudi potrošnja za turistične storitve doma.
Gospodinjstva manj trošijo
Na začetku četrtega četrtletja je bilo trošenje gospodinjstev, predvsem v trgovini, nekoliko nižje kot v preteklih mesecih. Oktobra se je po predhodnih podatkih SURS zmanjšala potrošnja za neživila, kjer se v zadnjih mesecih zmanjšujejo nakupi trajnih dobrin. Nadalje so se zmanjšali nakupi novih osebnih avtomobilov, ki močno zaostajajo za lansko prodajo (za četrtino) in za prodajo pred izbruhom epidemije (za 40 odstotkov). Manjša je bila tudi prodaja živil, pijač in tobačnih izdelkov, ki imajo v celotnih izdatkih gospodinjstev okoli 20-odstotni delež.
Realna plača nižja
Ob visoki inflaciji je bila septembra povprečna bruto plača medletno realno nižja za 3,5 odstotka; v javnem sektorju je bilo znižanje večje kot v zasebnem. V zasebnem sektorju je bil realni medletni upad (2,9 odstotka) nekoliko manjši kot prejšnje mesece, najmanjši je bil v prometu in skladiščenju ter drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, kjer je pomanjkanje delovne sile veliko. Nominalno je bila bruto plača septembra medletno višja za 6,1 odstotka, od tega v javnem sektorju za 5 in v zasebnem za 6,8 odstotka.
Visoka inflacija
Medletna rast cen življenjskih potrebščin je bila v zadnjih treh mesecih okoli 10 odstotkov. Novembra se je še okrepila rast cen hrane in brezalkoholnih pijač, ki so bile medletno višje že za 19 odstotkov in so največ pripomogle k skupni inflaciji. Po podobni stopnji so naraščale tudi cene energentov. Še naprej se krepi rast cen trdih goriv, ki so bile medletno višje že za skoraj 130 odstotkov, ob tekoči rasti pa se je okrepila tudi medletna rast cen naftnih derivatov (s 15 odstotkov oktobra na približno 19 odstotkov). Umirjanje gospodarske aktivnosti, težave v dobavnih verigah in stroškovni pritiski na surovinskih trgih vplivajo tudi na postopno upočasnjevanje rasti cen trajnega blaga. Slovenija je bila še spomladi po kriteriju inflacije med najboljšimi državami članicami evroobmočja. Inflacija je bila bistveno pod povprečjem držav z evrom. V času Golobove vlade pa se uvrščamo med države z najvišjo inflacijo in bistveno višjo od povprečja držav evroobmočja.
V okvir
Dolivanje denarja v energetska podjetja: 500 evrov bodo vzeli vsakemu iz žepa
Vlada Roberta Goloba namerava v energetska podjetja, ki se ukvarjajo tako s proizvodnjo kot prodajo, preliti okoli milijardo evrov davkoplačevalskega denarja.
Na zmanjševanje gospodarske rasti in posledično rasti bruto domačega proizvoda (BDP) v veliki meri vplivajo visoke cene energije in drugih energentov ter s tem povezano negotovostjo na trgu. Nerazumljivo je tudi zmanjševanje proizvodnje električne energije. Vladajoči se sicer izgovarjajo »na vreme«, vendar pa je bilo »vreme« tudi v preteklih obdobjih, proizvodnje pa se ni zmanjšala, vsaj ne v tolikšni meri, da bi o tem javno govorili. Hkrati smo v zadnjih tednih priča tihemu dokapitaliziranju državnih energetskih podjetij. Nekdanji generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Stojan Nikolić je v oddaji Tarča na TV Slovenija povedal, da bodo te dokapitalizacije vsakega državljana stale od 450 do 500 evrov. To pa pomeni, da namerava vlada Roberta Goloba v energetska podjetja, ki se ukvarjajo tako s proizvodnjo kot prodajo, preliti okoli milijardo evrov davkoplačevalskega denarja.
Gen-I na robu in ima le še dva meseca ali pa je cilj privatizacija?
Podjetje GEN-I, ki ga je še pred meseci vodil Robert Golob, naj bi bilo na ropu propada.
Priča smo tudi reševanju podjetja Gen-I, katerega predsednik uprave je bil zdajšnji premier Robert Golob. Časnik Finance je zapisal, da so se iz energetike slišala dramatična opozorila o tem, da je največji trgovec z elektriko pri nas Gen-I na robu, da ima le dva meseca, če mu država ne pomaga. V Financah so iskali odgovore, jasnih pojasnil niso dobili, nekaterih glavnih številk pa v Gen-I ne želijo razkriti. To se je potrdilo tudi v oddaji Tarča prejšnji četrtek. Neuradno pa naj bi v ozadju potekale priprave na združevanje skupine GEN in Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), s tem pa tudi podjetja Gen-I, ki je čisto trgovsko podjejte. V naslednjem koraku pa naj bi se prodajni del nove skupine (Gen-I in trgovski del HSE) združil v novo podjetje. Tega pa bi, pravijo bolje poučeni, »privatizirali«. Podjetju Gen-I konec leta poteče triletna (in z aneksom dvakrat podaljšana) krovna pogodba o dobavi elektrike državnega proizvajalca elektrike Gen energija. Gen energija, lastnik polovice krške nuklearke, spodnjesavskih hidroelektrarn, Termoelektrarne Brestanica in tudi največji lastnik Gen-I, mora po pogodbi 62,5 odstotka elektrike, ki jo proizvede vsako leto, obvezno prodati Gen-I.
Nerazumljivo je, da dejavnosti rudarstvo, preskrba z elektriko, vodo in ravnanje z odplakami kar nenadoma (pod Golobovo vlado) dosegajo zelo nizke oziroma več kot prepolovljene rasti. Tega pred tem ni bilo.
Plin:
Poraba plina v Sloveniji je bila po predhodnih podatkih od 1. avgusta do 1. decembra 2022 glede na primerljivo povprečje prejšnjih petih let nižja za 15 odstotkov.
Trda goriva:
Cene trdih goriv so se letos medletno povišale že za skoraj 130 odstotkov, za kar ni nobenega opravičljivega razloga.
Plin:
Energenti, kamor spada tudi plin, so se letos podražili za neverjetnih 96,4 odstotka.
Hrana:
Cene hrane in brezalkoholnih pijač so bile medletno višje že za 19 odstotkov in so tudi največ pripomogle k skupni inflaciji, ki se giblje okoli 10 odstotkov.
Proizvodna struktura BDP, stalne cene, stopnje rasti (%), po dejavnostih, obdobje julij–september 2022
Iz podatkov je razvidno, da so v sestavi BDP pomembno vlogo imeli gradbeništvo ter informacijske in komunikacijske dejavnosti (vsaka po 10,4 odstotka). Kritične razmere pa so v dejavnostih kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, tudi rudarstvu, v predelovalnih dejavnostih in preskrbi z elektriko, poslovanje z nepremičninami, negativni vpliv na BDP je imelo tudi področje uprave in obrambe, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva. V prejšnjih obdobjih letošnjega leta v primerjavi s četrtletjem prejšnjega leta tako slabih kazalnikov ni bilo. Stanje se je začelo izrazito poslabševati po polletju.
