Piše: Sara Kovač (Nova24tv.si)
“Bil sem v treh vladah in kaj takega res še nisem doživel. Predvsem pa nisem računal, da bi se to lahko dogajalo z osamosvojitvijo, za katero stoji velikanska večina naših ljudi. Poigravati se s takim dejstvom, ga jemati kot pingpong žogico med pozicijo in opozicijo, se mi zdi neresno, tudi nemoralno, predvsem pa škodljivo, tudi za samo vlado. Raje bi videl, da se vlada posveti resničnim problemom,” je glede vladne odločitve, da se ukine Muzej slovenske osamosvojitve, kritičen Lojze Peterle, prvi slovenski predsednik vlade.
Muzej slovenske osamosvojitve je kulturni projekt, ustanovljen z namenom, da se po kriterijih muzejske stroke po 30 letih posveti slovenski osamosvojitvi kot enkratnemu dejstvu slovenske zgodovine, ki nima primere. Ustanovljen je bil, da bi okrepil pomen lastne države, ne da bi zanikali prispevke različnih ljudi, dogodkov v zgodovini slovenskega naroda, pač pa zato, da se izpostavi pomen lastne državnosti, ki nas dokončno postavlja med moderne narode. A kakorkoli, če je drugod po svetu povsem normalno, da imajo muzej, ki je posvečen osamosvojitvi, saj seveda predstavlja najsvetlejši trenutek zgodovine neke države, je pri nas drugače. Vlada je namreč Muzej slovenske osamosvojitve združila z Muzejem novejše zgodovine Slovenije in ustanovila nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.
To, da je prejšnja vlada ustanovila Muzej slovenske osamosvojitve, je bilo po besedah Lojzeta Peterleta normalno in pričakovano dejanje. “Rekel bi, da je bilo to celo malce pozno, če si pogledamo, kako so to drugje postavljali. Glede podpiranje ustanove bi se skoraj strinjal s stališčem nekdanjega kulturnega ministra Vaska Simonitija, ki je dejal, da je to izraz prezira do slovenske osamosvojitve“.
Ko je bil Peterle v oddaji Tema dneva povprašan, kako se odziva na očitke, da si desnica skuša prilastiti osamosvojitev, je uvodoma odgovoril, da je omenjene očitke že slišal iz različnih koncev. “Da se skuša osamosvojitev pripisati desnici, ne da bi se desnico definiralo. A je bil Jože Pučnik, ki je bil šef Demosa in ga je nekdanji predsednik republike Borut Pahor poimenoval oče naroda, desnica? Od kdaj pa je socialdemokracija desnica? Je Dušan Plut z Zelenimi desnica in tako naprej. Imeli smo koalicijo šestih tako kot sedmih strank. Vodil sem vlado, v kateri je bilo šest strank, pol je bilo levih, pol desnih. Sedaj zganjati neko ideologijo, pripisovati to desnici, je norost in iskanje sovražnika, kot so to znali nekoč delati nosilci komunistične ideologije,” je poudaril in dodal, da tisto, kar ga pri tej zadevi najbolj moti, je, da želijo osamosvojitev uporabiti kot element novih političnih delitev, ob tem, da imamo delitev že tako dovolj in to bo po njegovo škodilo sami vladi. “Ta fronta je nepotrebna, škodljiva. Boljše bi bilo, da bi se vlada ukvarjala s čakalnimi vrstami, pokojninami in ureditvijo plač,” je prepričan Peterle.
Foto: Nova24TV
Na grob način uveljavljajo svojo večino
Peterle je napovedal, da če se vlada do 10. februarja ne bo odpovedala odločitvi o ukinitvi samostojnega Muzeja slovenske osamosvojitve, bo Združenje VSO, katerega predsednik je, začelo izvajati akcijski načrt v obrambo osamosvojitvi Slovenije in njenih vrednot. “Osamosvojitev smo naredili skupaj, sedaj pa delati razdor, govoriti o desničarjih in vedno zveličavni levici, potiskati zadevo v boj med tako imenovanim NBO-jem in osamosvojitvijo, to je res zgrešeno, škodljivo, nepotrebno, nemoralno,” je izpostavil.
Prvi predsednik slovenske vlade pravi, da takih postopkov še ni videl. “Prejšnji vladi očitajo, da ni bilo javne razprave, a je bila kakšna ob ukinitvi dveh samostojnih naslovov?! Vidimo, da na eni strani širijo vlado z novimi ministrstvi. To ne bo nič stalo, če imamo pa Muzej slovenske osamosvojitve, bomo pa finančno propadli,” je poudaril in dodal, da gre tukaj za zadeve, ki jih razumejo tudi ljudje brez doktorskih nazivov. “Ustavljajo me na ulici. Ljudje razumejo, da pretiravajo in da grobo uveljavljajo svojo večino.”
Gre za napad na osamosvojitev kot vrednoto
Asta Vrečko je bila po besedah Peterleta formalni začetnik te zgodbe kot nosilec, čeprav meni, da je do odločitve prišlo v ozadju, v tistem ozadju, ki je tudi vladi sugeriralo, naj Janeza Zemljariča, enega ključnih nosilcev totalitarnega režima, tudi šefa Udbe, za katero vemo, kaj je počela, pokoplje z vojaškimi častmi. “To pomeni, da ta oblast ne loči med diktaturo in demokracijo, med partijsko Slovenijo in samostojno Slovenijo, članico EU in tako dalje. To, kar dela ta oblast sedaj, je zmanjševanje pomena osamosvojitve, je napad na osamosvojitev kot vrednoto.”
V šolah ni učnega načrta, ki bi poudaril slovensko osamosvojitev. To dejstvo Peterletu dokazuje, da le nismo bili tako enotni, kot so nekateri tudi na levi govorili, kako smo vse skupaj delali. “So lepa dejstva o enotnosti, čas vojne, ko se je brez glasu proti sprejelo zakon o plebiscitu in podpisalo sporazum, da gremo na plebiscit. Po plebiscitu sem kot predsednik vlade kljub jasnemu rezultatu do konca doživljal napade. Še maja smo poslušali: travo bomo jedli. Imeli smo generalno stavko delavcev v Ljubljani itd. Kakšne stvari smo skupaj z opozicijo sprejeli, so dejstva o slovenskem skupaj. Ključno je, da nas osamosvojitev ni razdelila.” Glede osamosvojitve je povedal, da nima primere v naši politični zgodovini. V šolah bi po njegovih besedah mogli mladi izvedeti, da so imeli Slovenci prvič v svoji zgodovini priliko, da se odločijo, da bodo imeli svojo državo. Skratka, ljudje so izbrali. “Meni je hudo, da mladi rod v šolah ne more ali ne sme izvedeti, da smo imeli vojno za Slovenijo, da smo bili napadeni, da smo zmagali, da so zanje padli ljudje. To pomeni, da se je v šolstvu in delu slovenske politike ohranil star duh, ki mu ne paše, da je bila neka pomladna politična pobuda, ki je ni vodila partija, ker to ni bil njen projekt.”
Pri politični likvidaciji si le izmišljajo argumente, ki sploh ne pijejo vode
Minister za informiranje v osamosvojitveni vladi Jelko Kacin na odločitev vlade gleda kot na politični škandal in politično odločitev. “Tri leve stranke so se vse hkrati odločile in trikrat izbrisale muzej osamosvojitve,” je Kacin za N1 povedal kritično in poudaril, da je potrebno zavedanje, da je muzej obravnaval najsvetlejše obdobje v novejši zgodovini.
Ker je državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar v soočenju s Kacinom v opravičilo vladne odločitve zatrdil, kako gre pri muzeju za “impresiven projekt z lepim imenom”, za katerim naj ne bi bilo ničesar, mu Kacin ni ostal dolžan. “To zdaj ni streljanje v lastno koleno, vi rafalno tolčete po svojih kolenih,” je bil kritičen in sekretarja spomnil, da imamo muzej novejše zgodovine že v Celju, v Mariboru pa muzej narodne osvoboditve, medtem ko muzeja slovenske osamosvojitve v Sloveniji sploh še nimamo.
“Ta je bil prvi, edini, najboljši, vi pa pravite, da je bil tako slab, da si ne zasluži, da bi obstajal. Če vam je bilo kaj narobe pri kadrovski zasedbi, bi jo lahko okrepili. Če bi radi zamenjali vodstvo, ga lahko zamenjate, to lahko naredi vsaka vlada. A vi ste se odločili, da ga politično eliminirate,” je bil kritičen Kacin, ki pravi, da si pri politični likvidaciji le izmišljajo argumente, ki sploh ne pijejo vode. “Pobrali ste njegovo premoženje, lokacija, ki je bila namenjena za ta muzej, za katerim nič ni, je zdaj namenjena za neke druge uporabnike oziroma vaše druge institucije, konkretno za arhiv.”
