Piše: mag. Tadej Ian, politolog, družboslovec in publicist
Po atentatu nanj Trump, republikanski kandidat za predsednika ZDA, ne bi mogel imeti boljše možnosti za zmago na volitvah. Tokrat je imel izredno srečno ali, bolje rečeno, pametno roko tudi pri izbiri svojega podpredsedniškega kandidata, zato bomo v primeru Trumpove zmage nemara deležni svetovnega »ameriškega republikanskega miru« oz. mirnejših in ugodnejših časov v mednarodnem prostoru.
V primeru zmage republikanskega kandidata Donalda Trumpa na letošnjih ameriških predsedniških volitvah novembra in zmage Trumpovega podpredsednika J. D. Vanca na volitvah za predsednika leta 2028 in 2032 bi bil svet blagoslovljen z vsaj 12 leti miroljubne vladavine ZDA s strani dveh zelo pametnih ameriških republikanskih predsednikov. Ta trend bi se lahko kasneje še nadaljeval, saj ne bi imelo smisla spreminjati nečesa, kar bi delovalo.
Trump se je v času svojega predsedovanja v letih od 2017 do 2021 izkazal kot izvrsten predsednik. Ne le da je šlo pod njegovo vladavino zelo dobro ZDA, pač pa je na svetu vzpostavil relativni mir (umiril je celo militantnega severnokorejskega diktatorja). Če ne bi bilo krize s covidom-19, ki bi povzročila hude težave kateremu koli predsedniku, bi Trump zlahka dobil še en mandat. Toda tedanji Trumpov podpredsednik Mike Pence bržkone ne bi bil najboljši Trumpov naslednik, ker gre za republikanskega politika starega kova. Popolnoma drugačna pa je zgodba pri J. D. Vancu, ki je star komaj 39 let in kaže podoben ali še celo boljši slog razmišljanja kot Trump.
Odlična naveza Trump – Vance
Trump je poslovnež od glave do pet, zato ne razmišlja kot klasičen politik, kar je v njegovem primeru dobro. ZDA so po drugi svetovni vojni vodili predvsem politiki, ki so položaj ZDA doma in v svetu zakomplicirali, zato imajo danes ZDA celo kopico težav na domačem in mednarodnem prizorišču, kjer izgubljajo primat pred Kitajsko. Trump razume, da je treba ZDA okrepiti od znotraj, zato tudi njegov moto, da hoče ZDA spet narediti velike. To pa lahko ZDA storijo samo tako, da okrepijo domače gospodarstvo in rešijo domačega delavca, nehajo z norimi prebujenskimi (woke) politikami in se postavijo po robu kitajskemu vplivu na svetu predvsem na tak način, da Kitajsko ustavijo pri njenem mednarodnem »zastonjkarstvu«, ki ji ga omogoča globalizacija. Najboljše je to, da tega ne razume samo Trump, ki ima na voljo le še en mandat, pač pa tudi njegov (upajmo) prihodnji podpredsednik, ki izvira iz krajev, kjer ameriški delavci najbolj trpijo zaradi ponorele globalizacije. Tako Trump kot Vance, nekdanji ameriški marinec in iraški vojni veteran, sta protekcionista, ki so jima na prvem mestu interesi ZDA in njenih državljanov, ne pa neke utopične zunanjepolitične ambicije ZDA v režiji ameriških demokratov, ki bi radi po eni strani nadzirali ves svet, po drugi pa imeli čim bolj divjo globalizacijo – to dvoje seveda v luči dvigajoče se moči Kitajske ne gre skupaj.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
