Piše: Petra Janša
»Zemljaričeva vloga v UKC je ključna v procesu graditve in pozneje (po osamosvojitvi) v njegovi ‘kšeftarski’ povezanosti z UKC. V umiranju Tita ga ni zaslediti,« nam v pogovoru pove raziskovalec udbovskih arhivov, pisatelj in publicist mag. Igor Omerza. Z njim smo se pogovarjali o liku Janeza Zemljariča in njegovi najnovejši knjigi z naslovom Jovanka in Udba.
(…)
DEMOKRACIJA: Verjetno poznate posnetek, kjer se Janez Zemljarič rokuje z Josipom Brozom – Titom. Zakaj vam to omenjam? Nedavno ste izdali knjigo z naslovom Jovanka in Udba s podnaslovom Blaznost na Titovem rdečem dvoru. Je Zemljarič tudi ključna oseba v omenjeni knjigi glede na to, da imata s Titom skupno točko, UKC Ljubljana namreč?
Omerza: Ne, tu Zemljarič sploh ne nastopa. Gre večinoma za »beograjsko« zgodbo, večina opisanih zgod in nezgod temelji na dokumentaciji iz Arhiva Jugoslavije. Ključna oseba v času Titovega umiranja je bil predsednik predsedstva Lazar Koliševski oz. kar celotno predsedstvo SFRJ. Zemljaričeva vloga v UKC je ključna v procesu graditve in pozneje (po osamosvojitvi) v njegovi »kšeftarski« povezanosti z UKC. V umiranju Tita ga ni zaslediti!
DEMOKRACIJA: Kaj bi rekli zdaj, ko ste knjigo napisali? Kdo je Jovanka Budisavljević – Jole, poročena Broz?
Omerza: V funkciji Titove soproge jo vidim kot prevzetno zamerljivko, žaliteljico podrejenih, oblast ji je močno udarila v glavo, mahnjeno na pretiran luksuz in spletke, posesivno zaljubljeno v Tita, paranoično osebo, potrebno »psihičnega« zdravljenja (to je vseskozi odklanjala), z izjemnim vplivom na soproga (z lahkoto je dosegala odstranitev generalov, ambasadorjev, zdravnikov, uslužbencev rezidenc itd.).
DEMOKRACIJA: »Zakonca sta približno 200 dni na leto preživela na Brionih in vsak dan je poletelo letalo iz Beograda ter tovorilo bakteriološko in kemično preverjeno hrano za Tita in Jovanko. Dogajalo se je, da je letalo moralo iti nazaj po novo hrano, saj se je Jovanka premislila glede prvotnega naročila in zahtevala ‘prehranske’ spremembe.« Stavka, ki nam veliko povesta.
Omerza: V zgodovini komunizma ni bolj luksuznega komunističnega para, kot sta bila Tito in Jovanka (morda delam krivico paru Ceaușescu).Teh neverjetnih primerov razsipnega obnašanja v knjigi kar mrgoli. Vseh niti nisem opisal, da ne bi preveč obremenil knjige. To je lepo opisal znani srbski pisatelj Dobrica Ćosić, ki je bil na ladji Galeb na enem od številnih potovanj komunističnega dvojca Tito-Jovanka, citiram: »Vsa ta atmosfera na ‘Galebu’ je bila morbidna, na birokratsko-dvorni način … Groza od grandomanije, kiča, vulgarne politike … Nepojmljiv luksuz … Te štiri ladje, ki so spremljale ‘Galeb’, in krojaška delavnica, ki je permanentno delala za Jovanko Broz, in letala, ki so stalno letela v Zürich … Jovanka je, pomislite, v teh 72 dneh samo enkrat na kosilu imela isto obleko! … Prepričal sem se, da ne bo nič̌ z demokratičnim socializmom v Titovi Jugoslaviji!«
Celoten intervju si lahko preberete v novi številki tiskane Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
