Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
Ko je spomladi novinarka javne medijske hiše “iskala” diplomo poslanca DeSUS-a Branka Simonoviča, kljub temu da je pokazal potrdilo, so se o tem razgovorili prav vsi mediji. Pri Branku Masleši pa je situacija popolnoma drugačna – sodnik še do danes ni pokazal nobenega dokazila, vrhovno sodišče v njegovem imenu grozi s tožbami, pri večinskih medijih pa vlada zgovorna tišina. Navezujoč se na grožnje se ni oglasilo niti Društvo novinarjev Slovenije (DNS). Si lahko večinski mediji po tem sploh še privoščijo trditev, da so neodvisni in nepristranski?
“Samo v Sloveniji se lahko zgodi, da nacionalne televizije RTV Slovenija prav ne briga, ali ima Masleša z Vrhovnega sodišča diplomo ali samo izpit iz krojaške obrti … in samo pri nas je mogoče, da vrhovni sodnik lahko grozi novinarjem, Društvo novinarjev Slovenije pa je ob tem tiho,” je že pred dnevi opozoril direktor Ukoma Uroš Urbanija. Ni namreč še tako dolgo od tega, ko se je nacionalna televizija lotila poslanca DeSUS-a Branka Simonoviča – ki pa je za razliko od Branka Masleše svojo diplomo pokazal, a novinarka Eugenija Carl vseeno ni bila zadovoljna. Zanimivo, da se jim je na nacionalki zdela diploma poslanca tako zelo pomembna, medtem ko jih podatek, kakšno izobrazbo ima vrhovni sodnik, očitno prav nič ne zanima. Pojasnila smo od nacionalne RTV zahtevali tudi na Nova24TV.
Spomnimo, novinarka Carlova je letos spomladi na javni televiziji poročala, da je poslančeva visokošolska diploma sporna, oziroma da ne obstaja. Poslanec je sicer pokazal potrdilo o opravljeni diplomi, a na javni RTVS njegovim dokazom niso verjeli, zapisali so, da bodo verodostojnost preverili še v Zagrebu. Vendar pa jim tudi to, da so iz Zagreba obstoj Simonovičeve diplome potrdili, ni zadostovalo. Simonovič je seveda želel, da se mu Carlova opraviči, česar pa slednja ni nameravala storiti, saj se ji ni zdelo, da je kakor koli narobe ravnala. “Opravičilo ja, g. Simonovič, ma ne od mene. Zagreb je pravi naslov,” je bila prepričana vase. Vsekakor je bila poslancu – zgodbo so povzeli tudi drugi mediji – storjena krivica in povzročena najmanj moralna škoda. Toda očitno je bil to tudi namen – da se Simonoviča oblati, ker je javno podprl desnosredinsko vlado.
Ali opravljena stopnja študija zadostuje funkcijam, ki jih zaseda Maleša?
Kot je razvidno iz zgornje fotografije, so v Simonovičevem primeru iz Zagreba poslali dostojen dopis in potrdili, da je poslanec na njihovi fakulteti resnično pridobil diplomo. Pri primeru Masleše tega ne moremo trditi. Iz Sarajeva so namreč poslali povsem neprofesionalen dopis, za katerega bi lahko rekli, da nikakor ne pritiče tovrstni ustanovi, ne glede na to, da se fakulteta nahaja v BiH. Brez žiga, brez podpisa, brez datuma pa tudi brez strešic. In pri večinskih medijih še vedno ne zazvonijo nobeni alarmi? Na naša nadaljnja vprašanja iz Pravne fakultete v Sarajevu nismo dobili nobenega odgovora več. Zanimalo naj je namreč, katero stopnjo študija je zaključil Masleša, s katero bolonjsko stopnjo sedanjega študija se ta stopnja lahko primerja in ali nam lahko pošljejo dokazilo. Glede na to, da sodniku ni bilo treba napisati diplomskega dela, se namreč lahko sklepa, da je bila njegova diploma le visokošolska – pri čemer pa je vprašljivo, ali je to zadosten pogoj za funkcije, ki jih je Masleša zasedal v svoji karieri. V Sarajevo smo tudi večkrat poklicali, oglasil se ni nihče.
Sodniki, kot je Masleša, imajo subjektivni občutek nedotakljivosti – ne samo iz naslova globokodržavnih centrov, ampak tudi z vrha EU
Na Twitterju je novinar Planeta zapisal, da se je oglasila tudi informacijska pooblaščenka s povsem jasnim stališčem: Vrhovno sodišče naj glede diplome Branka Masleše na vprašanja medijev odgovori v sedmih dneh. 20 dni pa imajo časa, da bodisi pokažejo potrdilo o diplomi in pravosodnem izpitu ali pa jasno povedo, da tega ne nameravajo storiti. Nekdanji sodnik Zvjezdan Radonjić je v Temi dneva opozoril, da je pri opravljanju pravosodnega izpita treba vselej pokazati kopijo diplome oziroma celo diplomo v originalu – saj je to pogoj za opravljanje tega izpita. Radonjić sicer ne ve, kje je Masleša opravljal pravosodni izpit, če ga sploh je, je pa poudaril, da bi po vsej verjetnosti morali imeti tam njegovo diplomo. Da ni bilo potrebe po pisanju diplomskega dela, se Radonjiću sicer zdi sila nenavadno. Zdi se mu celo nesprejemljivo, saj ve, kako je sam študiral in kako je potekal študij tudi v Beogradu ali Zagrebu.
Kot vidimo, je, kar se tiče diplome vrhovnega sodnika, še marsikaj nedorečenega, večinskih medijev pa se ta tema očitno prav nič ne tiče. Ne zanima jih, kakšen kader je nastavljen v našem pravosodnem sistemu, za katerega je vsem znano, da je pogosto neučinkovit – v nekaterih primerih tudi pristranski. Tako kot so pristranski večinski mediji, ki molčijo, kadar so tarča raziskovanja “njihovi”. Še toliko bolj žalostno pa je, da molči tudi Društvo novinarjev Slovenije, ki naj bi se zavzemalo za novinarje – a se zavzemajo le za svoje. Če organ, kot je vrhovno sodišče, vrši pritiske na novinarje, ki pripadajo “napačni” strani, to pač ni njihova domena. DNS se je tako znova postavil na stran tistih, ki spadajo na levo stran političnega spektra, ne glede na tožbe zoper (ne tako zelo leve) novinarje in medije.
