Piše: Bogdan Sajovic
Z Njegovo Ekscelenco dr. Krzysztofom Olendzkim, veleposlanikom Republike Poljske v Republiki Sloveniji, smo se med drugim pogovarjali o ruski agresiji na Ukrajino in njenih posledicah, krepitvi poljskih oboroženih sil, širitvi Evropske unije in Severnoatlantskega zavezništva (NATO) ter pomoči ukrajinskim beguncem.
DEMOKRACIJA: Od začetka ruske invazije v Ukrajino je minilo že več kot leto dni. Ali menite, da je ta invazija iztrgala Evropo iz lažnega občutka varnosti in samozadovoljstva, v katerem je živela desetletja, praktično od konca hladne vojne?
Olendzki: Vojna v Evropi nas je vse močno pretresla. Po prvih komentarjih, ki so nastali v veliki meri pod vplivom ruskih dezinformacij, češ da gre za vojno »med Slovani« ali celo za »notranjo vojno« oz. »na notranji fronti«, pri čemer so se tovrstni komentarji pojavljali tudi v Sloveniji, danes na splošno velja prepričanje, da je ta vojna pred neupravičenin ruskim napadom obrambne narave. Dodaten element predstavlja splošno ogorčenje zaradi kriminalnih dejanj predsednika Ruske federacije in ruske vojske, ki deluje po njegovih ukazih, katere nasilna dejanja so usmerjena predvsem v civilno prebivalstvo, javno infrastrukturo ter uničevanje ukrajinske kulture in dediščine. Hkrati pa ne pojenjuje retorika, uperjena v zvezo Nato, ter ponavljanje argumentov o nujnosti zasledovanja gospodarskih interesov z Rusijo, ki naj bi jo jemali za običajno državo, mednarodno velesilo, ki – čeprav na okruten način – samo uresničuje svoje interese. Z vidika trpljenja ukrajinskega civilnega prebivalstva je treba kot še posebej podle oceniti izjave, ki pod pretvezo pragmatičnosti izpostavljajo legitimnost postavljanja nacionalnih egoizmov pred to, kar ima absolutno prednost – spoštovanje človekovih pravic, ki jih kršijo ruski agresorji. Lahko bi rekli, da je Evropa pretresena, a ne zmešana.
DMOKRACIJA: Vojna v Ukrajini je močno pretresla tudi evropsko gospodarstvo. Kako se s tem sooča Poljska, zlasti na področju energetike?
Olendzki: Poljska se je popolnoma odpovedala oskrbi z energetskimi viri iz Rusije. Rešili smo se jih.
DEMOKRACIJA: Poljska je sprejela tudi največ ukrajinskih beguncev. Kakšne so razmere na tem področju? Ali prihajajo novi begunci, so se nekateri že vrnili in v kakšnih razmerah živijo tisti, ki so še vedno v vaši državi?
Olendzki: Res je, na Poljskem je ta čas okoli tri milijone Ukrajincev, med katerimi je največ žensk in otrok. Razmere se drastično spreminjajo. Nekateri begunci prihajajo na novo, drugi se vračajo v Ukrajino. Kljub vsemu Poljska še vedno predstavlja zaledje Ukrajini, ki se je znašla v vojni. Na tem mestu velja spomniti, da poljsko in ukrajinsko ministrstvo za izobraževanje odlično sodelujeta; prav tako šole, ki izvajajo posebne prilagojene programe, namenjene ukrajinskim otrokom, s čimer jim omogočajo lažje vključevanje v poljske šole. Hkrati pa jim prek učenja na daljavo omogočajo, da so navzoči pri pouku, ki poteka po ukrajinskem programu. Poljsko šolstvo se sooča z izzivi, ki krize, ki jo je povzročila pandemija covida-19 ter je vplivala tudi na duševni razvoj otrok in mladih, hkrati pa izvaja zahtevne integracijske programe, v katere so vključeni ukrajinski otroci in mladostniki. Vojna v Ukrajini pa ne vpliva samo na ukrajinske otroke, temveč posredno tudi na poljske. Poljski učitelji in pedagoški delavci iz Ukrajine, ki bivajo na Poljskem, si zelo prizadevajo, da bi se znašli v teh razmerah. Pri tem so zelo uspešni. Zelo smo jim hvaležni za ves njihov trud. Omeniti moramo tudi izjemno solidarnost med poljskimi in ukrajinskimi materami. Pomembno vlogo imajo tudi ukrajinske babice, ki so odšle na Poljsko, da bi skrbele za svoje vnuke, medtem ko se njihovi starši bojujejo za svobodo in dostojanstvo Ukrajine.
Dodal bi še, da je do danes Poljska poslala v Ukrajino za več kot tri in pol milijarde evrov pomoči v obliki vojaške in medicinske opreme ter drugega materiala.
Celoten intervju si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
