Piše: Jože Biščak
Bil je četrtek, 24. marca 2022, ko je Rusija v zgodnjih jutranjih urah z raketnim napadom na ukrajinska mesta začela invazijo na neodvisno in suvereno državo Vzhodne Evrope. Kar je sledilo, je pretreslo in spremenilo Evropo in svet. Posledice so globalne in čutiti jih bo še dolgo.
Vojna v Ukrajini (v resnici se je začela že leta 2014 z rusko priključitvijo Krima) je do zdaj ubila na deset tisoče ljudi (po ocenah zahodnih analitikov je v enoletnem spopadu umrlo ali je bilo ranjenih 180.000 ruskih in 100.000 ukrajinskih vojakov ter 19.000 civilistov), povzročila, da so mnogi Ukrajinci (predvsem ženske in otroci) zapustili svoje domove in zbežali prozi zahodu stare celine. Porušenih je na tisoče stavb in ustanov, strah, da bi Putinova agresija povzročila morebiten jedrski spopad med Rusijo in zvezo Nato, se je okrepil. Bojazen pred ekspanzionističnimi cilji Moskve se je tako zažrla v nekatere države (predvsem skandinavske), da sta Švedska in Finska, ki sta se dolgo otepali pridružitve k zahodni vojaški zvezi, maja 2022 uradno zaprosili za članstvo. Nato ni okleval; 5. julija so bili že podpisani pristopni protokoli, ki državama omogočajo vstop v Severnoatlantsko zavezništvo.
»Rusi so se ušteli«
Tisti četrtek, ko se je Evropa prebudila v vojno na svojem vzhodnem koncu, se je spremenilo marsikaj. »Sam začetek operacije jasno kaže, da so Rusi računali na hiter padec ukrajinske vlade in vdajo ukrajinske vojske, nekako po vzoru na Krimu, ki so ga zasedli leta 2014. A so se zmotili,« pravi Boštjan Perne, varnostni strokovnjak in geopolitični analitik. Podobno razmišljajo tudi tuji analitiki. Večina je pričakovala, da se bo zelo hvaljena ruska vojska (mejo je prestopilo okoli 200.000 ruskih vojakov) sprehodila do Kijeva in da bo ukrajinska oblast sama odstopila in se predala. Mogoče so bili tudi zato prvi odzivi Evropske unije in zahodnega zavezništva precej medli, samo na ravni retorike. Toda Putin se je kmalu spotaknil, za Rusijo je Ukrajina začela postajati drugi Afganistan.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
