Piše: Demokracija
V novi številki revije Demokracija preberite! V kolikšni meri je Republika Slovenija po 33 letih samostojnosti in državnosti upravičila stoletne sanje naših prednikov in vseh nas!? Reportažo izpred glavne ljubljanske upravne enote, kjer smo naleteli na čakajoče, ki so besni na Golobovo vlado, ker ne rešuje osnovnih težav državljanov. Intervjuje s predsednikom Zbora za republiko Francetom Cukjatijem, jezikoslovcem dr. Kozmo Ahačičem in županom Ivanom Megličem. Z Demokracijo boste vedeli več!«
Režiserji afere Patria so se dolgoročno ušteli
Se še spomnite afere Patria? Montirani sodni proces zaradi domnevne korupcije pri nakupu oklepnikov Patria je leta 2014 pripeljal do obsodbe predsednika SDS Janeza Janše. 20. junija 2014 je množica podpornikov Janšo pospremila na prestajanje kazni na Dob. S tem je Evropska unija znova dobila političnega zapornika v slogu Putinove Rusije. Ob tem je odveč ponavljati vse tiste podrobnosti o tožilcih in sodnikih, ki so poskrbeli za tovrstno demontažo pravne države. Namen globoke države je bil dvojen: trajno odstraniti Janšo iz politike …
33 let samostojne Slovenije: kontinuiteta ali diskontinuiteta?
Ali je Slovenija po 33 letih državnosti vendarle upravičila svoje stoletne sanje? Ključno vprašanje je, ali je pot Slovenije v samostojnost in neodvisnost predstavljala kontinuiteto ali diskontinuiteto. Če je samostojna Slovenija le nadaljevanje nekdanje skupne države, potem ima Slovenija še vedno v sebi vgrajen »jugoslovanski DNK«.
Dr. Stane Granda: Prizadetega teritorialca tožba
Nedavno sesuvanje temeljnih načel parlamentarizma v slovenskem državnem zboru je znak za alarm. Kdo ga sliši? Kdo in kako bo reagiral? Slovenska osamosvojitev je ogrožena v svojem demokratičnem temelju, ki je bil prvi pogoj njene uresničitve. Pogleda naprej ne zmoremo predlagati, ker smo preveč oddaljeni od operativne politike. Lahko pa nakažemo nekaj vzrokov na nastale razmere, katerih odpravljanje odpira iskanje poti v varnejšo in prijaznejšo demokratično prihodnost. Ne gre za reformne predloge, ampak pospravljanje pred lastnim pragom kot prvi pogoj za njihovo oblikovanje.
KPK spet zlorabljena za obračun z »razrednim sovražnikom«
Potem ko je Urška Klakočar Zupančič, predsednica državnega zbora, od Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) zahtevala, da z mesta ustavnega sodnika odstavijo dr. dr. Klemena Jakliča in so se ti uprli, ker za to nimajo pristojnosti, je KPK klonila pod političnimi pritiski. Zoper Klemena Jakliča so sprožili prekrškovni postopek, ki je neverodostojen in pravni zmazek. Ustavni sodnik pa jim je nato nalil čistega vina.
Intervjuji: France Cukjati, Kozma Ahačič in Ivan Meglič
S Francetom Cukjatijem, nekdanjim poslancem, nekdanjim predsednikom DZ RS in predsednikom Zbora za republiko smo se v petek pogovarjali o spornem dogajanju v državnem zboru, o (ne)delu vlade, izidih nedavnih evropskih volitev in o tem kako naprej tako v Sloveniji kot Evropi. Pogovarjali smo se tudi s predstojnikom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU dr. Kozmo Ahačičem, ki poudarja, da obvladovanje maternega jezika je in bo tudi v prihodnje zelo pomembno, zato vsi, ki na področju slovenščine kaj pomenijo, nasprotujejo poenostavitvi kriterijev za slovenščino na maturi. Poudarja, da morajo biti rešitve na področju jezika celovite ter da digitalna doba ne prinaša samo težav na jezikovnem področju, pač pa tudi nove priložnosti. Objavljamo pa tudi pogovor z županom Občine Naklo Ivanom Megličem.
Slovenija na lestvici konkurenčnosti zdrsnila za štiri mesta
Slovenija je na globalni lestvici konkurenčnosti, ki jo vsako leto objavlja švicarski Inštitut za nadzor menedžmenta IMD, glede na lani zdrsnila za štiri mesta in tako med 67 državami pristala na nezavidljivem 46. mestu, kar je v zadnjih petih letih najslabši položaj. Podobno za štiri mesta je Slovenija zdrsnila tudi leto pred tem. To pomeni, da je v času vladajoče koalicije pod vodstvom Roberta Goloba Slovenija na letvici globalne konkurenčnosti zdrsnila za osem mest. Podatki po posameznih sklopih pa kažejo še bistveno večje padce znotraj teh. Podatki so skrb zbujajoči.
Čakajoči pred UE v Ljubljani: »Tale naša vlada − katastrofa.«
Prejšnji teden, ko je Slovenijo zajel prvi letošnji vročinski val, smo eno dopoldne preživeli skupaj z ljudmi, ki so sredi betonske prestolnice morali prisilno čakati v dolgih vrstah pred upravnimi enotami. Prav vsak od njih je imel nujen opravek, osnovne storitve države pa so zaradi dolgotrajne stavke zaposlenih postale nadvse otežene, skorajda nemogoče. Na upravnih enotah stavkajo že več mesecev, od 15. maja pa je stavka zaostrena na 34 od skupno 58 upravnih enot. In ni videti, da bi vlada v tem videla problem, ki ga je treba prioritetno rešiti. Prej nasprotno. Medtem ko se številni ljudje srečujejo z velikimi težavami, ki močno spominjajo na prejšnje čase, se premier Robert Golob v tujini udeležuje ene tekme za drugo, ministra za javno upravo Franca Propsa pa kot da sploh nimamo.
Obvarujte otroke pred ideologijo LGBTQIA+!
»V prostorih v lasti MOL se lahko pod Jankovićem lahko gogaja od sadomazohističnih spolnih iger do vtikanja rastlin v ženski spolni organ in transvestitov, ne sme pa biti predstavitve navodil, kako vse naj mame in očetje zavarujejo svoje otroke pred ideologijo LGBTQIA+.« Tako je vodja stranke Glas za otroke in družine ter ljubljanski mestni svetnik Aleš Primc začel predstavitev knjige Za otroke gre! – Priročnik za zaščito otrok pred ideologijo LGBTQIA+, ki se je morala zaradi Jankovićeve prepovedi (!) preseliti pred stavbo Mestne občine Ljubljana (MOL).
Po evropskih volitvah se pripravlja novo poglavje za EU
Evropska ljudska stranka znova v koalicijo s socialisti in liberalci? Janez Janša opozarja, da SDS ne bo del takšne koalicije. Konservativci in liberalci se potegujejo za tretje mesto v evropskem parlamentu. V Franciji predčasne volitve, v Belgiji odstopil premier. Evropske volitve so za nami, prebivalci držav članic so izrazili, česa si želijo v prihodnosti. Sedaj se oblikujejo nova sodelovanja in sklepajo nova zavezništva. Evropska unija se obrača bolj v desno, odgovor na vprašanje, ali bodo konservativne politične sile izpolnile pričakovanja svojih volivcev, pa bo prišel v naslednjih mesecih in letih.
Bo vojna v Ukrajini prerasla v globalni spopad?
Vojna v Ukrajini se nadaljuje že tretje leto. V Švici mirovna konferenca, večina udeležencev se strinja glede izhodiščnih točk za mir. Putin išče zaveznike med nekdanjimi prijatelji Sovjetske zveze. V Ukrajini močno poškodovana energetska infrastruktura. V Švici je 15. in 16. junija potekala mednarodna mirovna konferenca o vojni v Ukrajini. V hotelskem kompleksu Burgenstock nad Luzernom se je zbralo 92 državnikov in predstavnikov držav ter osem predstavnikov mednarodnih organizacij.
V Demokraciji si lahko preberete kolumne oz. poglede Metoda Berleca, Tanje Brkić, Nine Žoher, Andreje Valič Zver, Vinka Gorenaka, Keitha Milesa, Štefana Šumaha in Jožeta Biščaka ter tribuno Tadeja Iana.
Vabljeni k nakupu in branju nove št. revije Demokracija!
