1.2 C
Ljubljana
nedelja, 29 januarja, 2023

V novi Demokraciji preberite: Proračun z novo rekordno porabo 

Piše: Vida Kocjan 

Koalicijski poslanci so v državnem zboru potrdili predlog državnega proračuna za prihodnji dve leti. Pritrdili so vladnemu predlogu in za leto 2023 določili najvišjo proračunsko porabo v zgodovini samostojne Slovenije.  

Vladajoča koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) je za leto 2023 določila porabo v višini 16,69 milijarde evrov in primanjkljaj v višini 5,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Poraba bo za 3,3 milijarde evrov ali za 25 odstotkov višja od prvotno načrtovane v proračunu, ki je bil sprejeti že novembra lani. Načrtovani proračunski prihodki bodo višji za 13 odstotkov in bodo znašali 13,38 milijarde evrov. Za leto 2024 pa navajajo, da bodo odhodki sicer nižji, še vedno pa bodo 15,5 milijarde evrov, kar je izredno visoko, primanjkljaj pa bo blizu 3 odstotkov. Ob tem napoved gospodarske rasti kaže vsega 1,4-odstotno gospodarsko rast v letu 2023 in 2,6-odstotno v letu 2024.

Še nikoli doslej tako 

V poslanski skupini SDS so glasovali proti takšnim proračunskim dokumentom. Poudarjali so, da država še nikoli v zgodovini Slovenije ni tako trošila kot zdaj. Tudi Fiskalni svet, ki mu predseduje Davorin Kračun, je opozoril na precenjeno načrtovane odhodke in nerealistično načrtovanje. Vendar pa je vse to kot bob ob steno.

Prihodke v državni proračun namerava koalicija povečati z dodatnimi davki. V letu 2023 načrtujejo okoli 1,5 milijarde evrov več davčnih prilivov. Večata se zlasti dve postavki, to sta davek od dohodkov pravnih oseb in davek na dodano vrednost. V koaliciji načrtujejo tudi podobno višino davka od dohodkov pravnih oseb, kot bo v letu 2022. Vendar pa to ni realno, saj bo gospodarska rast nižja. Na to kažejo vse napovedi, priča smo že tudi padcu gospodarske aktivnosti. Podatki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za četrto trimesečje za Slovenijo kažejo skorajda največji padec gospodarske aktivnosti, smo čisto pri repu, prehiteli smo le Latvijo, kar je zelo skrb zbujajoče. Višji davek na dodano vrednost pa je odziv na visoko inflacijo ter vse višje cene storitev in izdelkov, ki pomenijo več pobranega davka. Hkrati visoka inflacijo že vpliva na kupno moč potrošnikov, ki posledično manj trošijo, tako da tudi ta postavka najverjetneje ni najbolj realna.

Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije! 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine