V. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav v poročilu razkril okrnjenost neodvisnosti policije in vpliv politike na njeno delo

Piše: Sara Bertoncelj / Nova24tv

Čeprav je premier Robert Golob zatrdil, da pojasnila v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava ne potrjujejo izjav ministrice za notranje zadeve glede politizacije policije, vsebina poročila priča nasprotno. Še več, v poročilu je Lindav poudaril, da se okrnjenost neodvisnosti policije in vpliv politike na njeno delo v praksi kaže predvsem pri zahtevah po kadrovanju določenih oseb na položaje, njihovi razrešitvi z določenih položajev in kadrovanju mimo ustaljenih pravil, brez vednosti predstojnika. Med drugim pa je izpostavil tudi Golobovo idejo, da se “pozove” Evropsko javno tožilstvo, naj preiskavo zoper Darka Muženiča čim prej zaključi, saj ga je želel čim prej vrniti na čelo NPU-ja. Po neuradnih informacijah pa naj bi bil prav on novi kandidat za generalnega direktorja Policije. Prav tako pismo Lindava razkriva podrobnosti okoli posebne enote za varovanje pod vodstvom Miloša Njegoslava Milovića. 

“Tvoja odločitev, da mojemu predlogu za imenovanje Boštjana Lindava ne slediš, je brez primere v zgodovini policije,” je notranja ministrica Tatjana Bobnar, ki naj bi jutri odstopila, zapisala premierju Robertu Golobu ter mu očitala, da se hoče lotiti depolitizacije Policije tako, da bo politiziral. Navedbe o političnih pritiskih bo naznanila tudi tožilstvu RS. Pismo Boštjan Lindava pa je bilo nekoliko bolj zavito v skrivnost, saj je Večer poročal, da naj bi bilo poročilo Lindava, ki je označeno s stopnjo tajnosti, zelo podrobno, vsebovalo pa naj bi tudi konkretna imena, kdo je v času mandata sedanje vlade izvajal pritiske na delo policije. Po drugi strani pa je Golob zatrdil, da pojasnila v. d. generalnega direktorja policije ne potrjujejo izjav ministrice za notranje zadeve glede politizacije policije. Policija je to poročilo sedaj objavila.

“Glede na javne pozive v medijih in glede na poziv kabineta predsednika vlade, da z namenom celovite obveščenosti z vsebino pisma, ki je bilo poslano predsedniku vlade, seznanimo javnost, v nadaljevanju to poročilo anonimizirano tudi objavljamo,” so sporočili s Policije. V pismu so pojasnjeni “določeni politični pritiski”, s katerimi je Lindav seznanil ministrico za notranje zadeve in predsednika vlade. Kot pritisk je Lindav razumel tudi klice, ki jih je v teh dneh dobival iz kabineta predsednika vlade: “Nazadnje je bilo to včeraj, ko je svetovalec iz kabineta predsednika vlade poklical v. d. generalnega direktorja policije, kljub vedenju, da je slednji v bolniškem stažu, in ga prepričeval o nujnosti srečanja s predsednikom vlade.“

Razkrito delovanje parapolicije in Miloša Milovića
Lindav je v poročilo najprej pojasnil, kako je bil konec maja videti razgovor, ki ga je kot kandidat za generalnega direktorja policije odpravil pri Golobu. Med drugim gre razbrati, da premier ni bil najbolj zadovoljen, da Darka Muženiča ni možno takoj nastaviti nazaj na mesto direktorja NPU – zoper Muženiča namreč poteka preiskava in bi bila taka poteza sporna z vidika etike in integritete. Golob je bil mnenja, da bi bilo treba pozvati Evropsko javno tožilstvo, naj preiskavo čim prej zaključi, Bobnarjeva in Lindav pa sta mu pojasnila, da policija za to nima pristojnosti in da bi bil tak poziv tudi sporen. Golob je tudi dejal, da je “treba čim prej nekaj narediti s tistim tam dol, ki je direktor na njegovem koncu” – s tem je po vsej verjetnosti ciljal na Evgena Govekarja, ki je od aprila letos direktor goriške policije. Poleg tega je na razgovoru prisostvoval nekdo, ki je po svojih besedah zadolžen za varovanje predsednika. Ker je njegovo ime potemnjeno, lahko zgolj ugibamo, da gre za Miloša Njegoslava Milovića.

Na zgoraj opisanem razgovoru je bilo tudi dogovorjeno, da se spremeni Uredba o varovanju določenih oseb in objektov. V začetku junija je bil tako izveden prvi sestanek med predstavniki CVZ (Center za varnost in zaščito) in GSV (Generalni sekretariat vlade). Iz GSV so bili prisotni generalna sekretarka, pravnik in še nekdo, iz CVZ pa Bojan Oman, Slavko Koroš, Borut Jakopin, generalna sekretarka, pravnica in še nekdo. Vodja CVZ je poročal o dogovorjenih spremembah, ki naj bi bile posredovane na DPDNV (Direktorat za policijo in druge varnostne naloge) v usklajevanje. Lindav se je konec avgusta udeležil sestanka na temo varovanja predsednika. V prostorih generalne sekretarke GSV je bil prisoten tudi Milović, ki je med sestankom nasprotoval temu, kar je zagovarjal Lindav – torej stališča stroke po enoviti urejenosti varovanja varovanih oseb. Tudi na tem delu gre razbrati, da gre res za Milovića, saj se je ta skliceval na svoje izkušnje varovanja Janeza Drnovška. Iz zapisanega vidimo, da je Milovič praktično Lindava postavil pred dejstvo, kako naj bi potekalo varovanje predsednika vlade, čeprav Lindav s predlaganim načinom ni soglašal. V nadaljevanju je potekalo še usklajevanje sporazuma, ki sta ga vodila Robert Ferenc in Mojca Ramšak Pešec.

Na sestanku v začetku septembra so predstavniki policiji izrazili pomislek o ustreznosti pravnih podlag, na podlagi katerih je bila izdana Uredba o varovanju predsednika vlade RS. Na tem sestanku je nekdo od prisotnih izrazil določena nerealna pričakovanja pri zagotavljanju pomoči, kot je na primer takojšnja zagotovitev helikopterskega prevoza. Nekaj dni kasneje je Lindav prejel telefonski klic, s katerim je bil seznanjen, da je bil za vodjo službe za predsednika vlade izbran Robert Kešpert iz SE GPU. V.d. generalnega direktorja policije pred tem ni bil seznanjen z nobenim izbornim postopkom – Kešperta so torej izbrali brez njegove vednosti oziroma mimo njega. Ko se je Kešpert nekaj dni kasneje zglasil pri Lindavu na razgovoru, je Lindav izrazil nekaj pomislekov glede operativne sposobnosti relativno majhne enote za zahtevno varovanje. Kešpert po besedah Lindva teh pomislekov ni sprejemal. Kešpert je ob koncu sestanka Lindavu namignil, da bi bilo bolje, če bi bila SE (specialna enota) vezana nanj, kot generalnega direktorja.

V nadaljevanju je Kešpert večkrat poklical Lindava na služben telefon, pogovori so bili vezani na reševanje določenih težav, na katere je SVPV naletela pri svojem delu, Lindav je vsakič odreagiral. V pogovoru konec septembra pa je Kešpert Lindavu sporočil, da policisti CVZ niso kooperativni in dana policiste zaposlene v SVPV izvajajo pritiske. Lindav je naročil vodji CVZ, da organizira delovni sestanek, na njem so se – kljub nekaterim pomislekom – dogovorili, da bo CVZ nudila vso potrebno pomoč SVPV. V začetku oktobra je Kešpert ponovno poklical Lindava in mu potožil o nekaterih težavah ter dodal, da bo v primeru, če se bodo nadaljevale, o njih moral obvestiti predsednika vlade. Lindav mu je odgovoril, naj to stori ter mu tudi pojasnil, na koga se mora obrniti v primeru težav, kot to opredeljuje dogovor o sodelovanju.

Lindav je v nadaljevanju opisal še nekaj kadrovskih premikov, o katerih Policija ni bila obveščena, s strani GS MNZ so samo prišle pripravljene pogodbe. “Okrnjenost neodvisnosti policije in vpliv politike na njeno delo se v praksi kaže predvsem pri zahtevah po kadrovanju določenih oseb na položaje, njihovi razrešitvi z določenih položajev in kadrovanju mimo ustaljenih pravil, brez vednosti predstojnika,” je pojasnil Lindav, ki je kot posebno neodgovorno ravnanje izpostavil še to, da je na več sestankih med dvema državnima organoma prisostvovala oseba, ki ni zaposlena v nobenem od teh organov. Lindav je bil s strani te iste osebe seznanjen tudi o izbiri vodje SVPV. Lindav je še poudaril, da ne more sprejeti dejstva da bo vodja SVPV kot sredstvo pritiska uporabil grožnje z obveščanjem predsednika vlade.

Po nekaterih informacijah Lindav za generalnega direktorja policije ni bil izbran zato, ker z notranjo ministrico nista dovolj počistila policije po mandatu Janeza Janše. Lindav na to odgovarja, da so bile vse kadrovske poteze opravljene na podlagi strokovnih argumentov in analiz. Na tem mestu se s trditvijo Lindava ne bi povsem strinjali, ampak o tem drugič. Lindav je na koncu poročila še zapisal, da ga je v času pripravljanja poročila na zaprosilo predsednika vlade o političnih pritiskih na delo policije, dvakrat klical tudi vodja kabineta predsednika vlade Petra Škofic in mu sporočila, da se želi Golob sestati z njim. Lindav se je strinjal s sestankom, vendar zgolj ob prisotnosti notranje ministrice, ki mu je neposredno nadrejena. Golob predlogu očitno ni bil naklonjen.

Sara Bertoncelj