Piše: Sara Rančigaj/Nova24
Vse bolj se bliža predsedovanje EU in razporeditev proračunskih sredstev, medtem pa se vršijo čedalje večji pritiski nad trenutno vlado, potem ko izglasovanje nezaupnice ni uspelo. Levica si na vsak način želi zrušiti trenutno vlado, pri tem pa ne izbira sredstev. Če gre na domačih tleh za grožnje smrtjo in nečedna ravnanja, kot je zažiganje lutk politikov, pa na drugi strani poteka aktivna antipropaganda v tujih medijih, brez prave podlage. Pri tem pa ne gre samo za škodo, ki jo povzročijo premierju, temveč uničujejo ugled celotne države, kar pa nam na dolgi rok vsem lahko škodi .
Novinarka Politica Lili Bayer v svojem članku po izglasovani nezaupnici trdi, da se v Sloveniji ustrahuje novinarje. To pa ni nič drugega kot blatenje Slovenije v tujini tik pred njenim predsedovanjem v EU. Novinarka se je sklicevala na anonimne vire, ki pa jih ni razkrila: “Raje se nekaterih zgodb sploh ne lotimo,” je rekel četrti novinar, zaposlen v javni medijski hiši, in dodal, da se javni mediji včasih izogibajo poglobljenemu poročanju o madžarskem denarju v Sloveniji,” je denimo zapisala.
Vlada je v nadaljevanju nanizala nekaj primerov člankov, ki pričajo ravno o nasprotni situaciji. Kot je razvidno, so si mediji na temo sodelovanja z Madžarsko “dali duška”, pri čemer ni bil nihče ustrahovan, še manj pa cenzuriran. Lani je bilo mogoče zaslediti ogromno člankov, kjer so mediji iskali vse mogoče povezave z Madžarsko. Članki so se vrstili denimo z naslovi: “Bo madžarski kupec Planet TV združil z Novo24TV?”, “Planet TV za pet milijonov evrov dokončno v rokah madžarskega oligarha”, “Slovenska vojska v nakup madžarskih oklepnikov?”, “Orbanove plinske igre s Slovenijo”.
V zadnjem letu je bil premier Janez Janša na Twitterju precej kritičen do širjenja dezinformacij novinarjev. Nekateri menijo, da se ne bi smel odzivati, drugi pravijo, da ravna pravilno, saj bi z molkom potrdil, da tisto, kar pravijo drži. V enem letu je bilo tako zaslediti veliko število člankov v katerih so črnili Janšo in Slovenijo v svetu, pri tem pa omadeževali ugled celotne države in ne samo premierja. Ker pa gre levici predvsem za velike količine evropskega denarja in za predsedovanje EU, ne izbira sredstev, četudi s tem na slab glas spravi vso državo.
V zadnjem letu je bil premier sicer kritičen do laži, a preganjal ni nikogar, tudi novinarjev ne. “Noben uradnik ali funkcionar pod sedanjo vlado ni izvajal nobenega pritiska na nobenega novinarja ali urednika,” so pojasnili na vladi. Vprašanje, ki se v prvi vrsti postavlja je, kdo je tisti, ki ustrahuje. Ali so to večinski mediji, ki podpirajo protestnike pri zažiganju lutk, brcanju žog z glavo premierja ali pozivanjem k smrti ali je to vlada, ki stoično prenaša vsa ustrahovanja, manipulacije in grožnje.
Novinarka pa v svojem prispevku le prizna: “Pritiski se izvajajo tudi, ko je na oblasti levo usmerjena vlada.” V nadaljevanju bomo nanizali nekaj primerov ustrahovanj in odpuščanj novinarjev, ki niso bili po volji levih oblasti. Denimo zaradi intervjuja s pevcem Thompsonom, ki je trn v peti levici, je moral odstopiti Igor Pirkovič kot urednik oddaje Tednik na RTV Slovenija leta 2017. Prav tako je bila prestavljena tudi odgovorna urednica informativnega programa Jadranka Rebernik.
Direktor STA, Bojan Veselinovič je, kmalu po imenovanju na funkcijo, odpustil na smrt bolnega odgovornega urednika Boruta Meška leta 2009, ki pa je kasneje leta 2010 tudi preminil. Zaradi poročanja o gospodarskem kriminalu pa je bil novinar Miro Petek v mafijskem napadu brutalno napaden. Vsekakor je pravilno, da novinarji razkrivajo pritiske, ki se izvajajo nad njimi, a bi bilo pošteno, da pri tem omenijo tudi grožnje in napade na novinarje, ki so se zgodili na račun levice in ne zaradi Janše. Spomnimo, samo letos smo doživeli dva fizična napada na novinarja. Kot prvi je odmeval napad Zlatka na našega snemalca, drugič pa je protestnik brutalno pretepel snemalca Top Newsa, kar so večinski mediji zamolčali.
Tudi ministrstvo za kulturo se je odzvalo – večina medijev je v lasti levih tajkunov
Na ministrstvu so dejali, da je vlada preko medijskega razpisa, pretežno levim medijem namenila 2,6 milijona evrov in še na desetine milijonov evrov iz interventnih ukrepov, seveda ob dejstvu, da so mediji v večinski lasti levih tajkunov. V nadaljevanju opozarjajo, da je bil premier kritičen do medijev, ki so poročali tako, da so ljudje začeli podcenjevati koronavirusno bolezen in zato niso spoštovali varnostnih epidemioloških ukrepov, a nikoli ni posegal v njihovo uredniško samostojnost.
Analiza o medijski pluralnosti, ki jo je opravila Fakulteta za medije, kaže, da imajo večinski mediji močno protivladno, opozicijsko medijsko držo, leva stališča pa prevladujejo nad desnimi, kar je v nasprotju z anonimnimi poročili, da so novinarji prisiljeni v samocenzuro.