Piše: Sara Kovač (nova24tv.si)
Na vladi pravijo, da so vložili novelo zakona, ki ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Potem Robert Golob reče, da želijo z vloženo novelo zakona zamrzniti cene dopolnilnega zavarovanja, s tem pa preprečiti ustvarjanje privatnih dobičkov zavarovalnic, je v začetku svojega komentarja na dogajanje okoli ukinitve dopolnilnega zavarovanja dejala pediatrinja Tina Bregant.
“Če predloga ne bodo spremenili, potem NE ukinjajo dopolnilnega zavarovanja, pač pa ga samo prenašajo na ZZZS. Kar je centralizacija sredstev (in neke vrste podržavljenje zavarovalnic). S tem manevrom na vladi dajejo dodatnih 600 milijonov ZZZS, ki je že sedaj vprašljivo upravljala z zbranim denarjem, saj ni plačevala vseh storitev oz. če jih je plačevala, so bile te storitve izrazito podplačane in več let neusklajene celo z inflacijo. Nekaj storitev je sicer izstopalo po dobrem plačilu (npr. za področje radiologije), vendar pa je storitev, ki zahteva največ zdravniškega znanja, to je anamneza in klinični pregled, ki je s tehničnega vidika najcenejša in hkrati najpomembnejša za bolnika, ostala izrazito podplačana,” pravi Tina Bregant.
Ta politični manever zato NE ureja delovanja ZZZS, ki bi se v dobro plačnikov – bolnikov morala prestrukturirati, razmišljati o reorganizaciji dela, načinu plačevanja storitev (po načelih kakovosti in varnosti, upoštevanju principov HTA (angl. Health Technology Assessment), razbremenjevanju zdravnikov z administrativnimi postopki, ki jih sedaj delamo namesto ZZZS in njenih zaposlenih itd.).
Ta manever je na dolgi rok nevzdržen in bo vodil v izčrpavanje proračuna
Res je, da na ta način prisilijo tistih nekaj državljanov, ki dopolnilnega zavarovanja niso plačevali, da bodo sedaj to morali storiti, še pravi Bergantova. “Na papirju bodo tudi delno rešili problematičnost plačil “iz žepa”, kamor sodijo tudi dopolnilna zavarovanja, vendar pa – in to si upam napovedati – bodo narasla druga, dodatna zavarovanja, saj ljudje ob tem političnem manevru ne bodo nič hitreje in nič bolje dostopali do storitev v javnih zavodih. Celo več – ta manever je na dolgi rok, če ne bo hkrati prestrukturiranja dela na zavarovalnici, nevzdržen in bo vodil v izčrpavanje proračuna. Da o prikritem obremenjevanju stroškov dela in delodajalca ter o upokojencih ne govorim.”
Gre zgolj za to, da “naj še sosedu krava pogine”?
Če je njihov glavni namen preprečiti dobičke tistim, ki so se zorganizirali in delajo drugače kot ZZZS – oziroma celo poslujejo z dobičkom, česar ZZZS očitno ne zmore (oz. bi morala ZZZS ta sredstva od “dobička” nameniti za nakupe novih naprav, obnovo stavb itd.), potem gre zgolj za to, da “naj še sosedu krava pogine”, meni Bregant. “Očitno torej ne gre za to, da bi se lahko ZZZS zgledovala po uspešnejših modelih zavarovanj, ki bi sredstva davkoplačevalcev vrnila nazaj v sistem, pač pa zgolj za amaterizem in populizem ukinjanja nečesa, kar ni optimalno, vendar pa nekako deluje, ter nadomeščanja le-tega z velikim, nedelujočim sistemom, ki se bo samo še bolj razbohotil. Ali zato ta uredba samo povečuje sredstva na bianco menici državnega zavarovalniškega sklada? Čemu in za koga?”
Minister za delo Luka Mesec, predsednik vlade Robert Golob (Foto: zajem zaslona, splet)
V bran ZZZS je vseeno treba izpostaviti neprijetno dejstvo: v Sloveniji zberemo v absolutnem znesku malo denarja za vse storitve, ki si jih želimo in ki v Evropi stanejo približno enako, meni Bregant. “Žal se medicina (še bolj pa farmacija) ne ozira na BDP države in kupno moč njenih prebivalcev. Da, lahko še najdemo nekaj rezerv pri organizaciji dela, pri racionalnejši porabi zdravil, morda je potreben tudi resen pogovor o zdravilih za redke bolezni, kjer skoraj 6 % sredstev porabimo za 0,1 % populacije, pogovor o dobaviteljih, cenah zdravil in medicinskih pripomočkov, centraliziranem naročanju, upoštevanju smernic HTA itd. Nekaj rezerv je. Predvsem pa je čas, da se amaterji v zdravstvu nehajo učiti iz svojih napak, ki jih bomo plačevali vsi.”
Bližamo se bridkemu koncu javnega zdravstva …
Očitno igračkanja z zdravstvom še ni konec. Bližamo se bridkemu koncu javnega zdravstva, saj to nihanje od enega ekstrema: privatizacije zdravstva do drugega: centralizacije in podržavljanja, zgolj ustvarja kaos. Kaos in anarhija pa rada vodita v plenjenje. Sta kot razburkane, blatne vode, kjer najbolje lovijo ribe roparice …
