6.1 C
Ljubljana
petek, 26 aprila, 2024

(RAZISKAVA) Slovenske in Slovenci večinsko: KUL ni alternativa Janševi vladi, sedanja vlada naredi največ za zdravstvo, šolstvo in oskrbo starejših

Piše: J.S., N.Ž.

Večina Slovenk in Slovencev meni, da sedanja leva opozicija KUL, ne predstavlja realne in kvalitetne alternative desnosredinski vladi, kaže zadnja raziskava agencije Parsifal.

Pred kratkim so levičarske politične stranke v Državnem zboru RS podpisale sporazum o povolilnem sodelovanju, kjer je izrecno zapisano, da ne bodo sodelovale s SDS in Janezom Janšo. Medijski mainstream je SD, LMŠ, SAB in Levico predstavil kot alternativo sedanji vladi. Toda ljudje očitno niso naivni, kar kaže tudi javnomnenjska raziskava.

Na vprašanje “Ali sedanja opozicija KUL, ki jo sestavljajo Socialni demokrati, Lista Marjana Šarca, Stranka Alenke Bratušek in Levica, predstavlja realno in kakovostno alternativo sedanji vladi?” je 63,3 odstotka vprašanih odgovorilo, da v KUL-u, ne prepoznavajo realne in kakovostne alternative vladi Janeza Janše. Le slaba četrtina (24,3 odstotka), meni, da je KUL alternativa sedanji vladi. 12,4 odstotka je takšnih, ki so odgovorili z “ne vem”.

(Slika: agencija parsifal)

Levi KUL tudi veliko govori o zdravstvu, šolstvu, oskrbi starejših občanov in vlaganju v infrastrukturo. Raziskava je pokazala, da volivci ne nasedajo več praznim obljubam in bolj verjamejo tistim, ki nekaj naredijo, kot tistim, ki samo govorijo. Na vprašanje “Pod katero vlado se po vašem mnenju naredi več za enakomeren razvoj Slovenije ter za vlaganje v zdravstvo, šolstvo, oskrbo starejših in infrastrukturo?” je skoraj tretjina odgovorila, da vlada pod vodstvom SDS naredi največ za enakomeren razvoj Slovenije ter za vlaganje v zdravstvo, šolstvo, oskrbo starejših in infrastrukturo.

(Slika: agencija Parsifal)

Da se naredi največ za Slovenijo pod vlado SD meni 18,5 odstotka vprašanih, 16,3 odstotka anketiranih pa je takih, ki menijo, da je to pod vlado Šarčeve LMŠ. 37,5 odstotka vprašanih je neopredeljenih.

O raziskavi

V telefonsko raziskavo, ki je bila opravljena v obdobju od 12. oktobra do 15. oktobra, je bilo zajetih 707 anketirancev, od tega 49 odstotkov žensk in 51 odstotkov moških. Povprečna starost je znašala 52,6 let, standardni odklon pa 15,4 let. Največ anketirancev je bilo iz najstarejše starostne skupine (45 odstotkov), manj je bila zastopana srednja starostna skupina (37 odstotkov), najmanj pa najmlajša starostna skupina (18 odstotkov). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (31,8 odstotka), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (28,3 odstotka), 24,2 odstotka anketirancev ima poklicno šolo, 15,7 odstotka anketirancev pa dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja z vasi ali zaselka (54,5 odstotka), sledi mesto (28,3 odstotka) in manjši kraj (17,2 odstotka). Največ anketirancev prihaja iz Osrednjeslovenske regije (25,2 odstotka), sledita Podravska (16,2 odstotka) in Savinjska regija (12,3 odstotka).

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine