10 C
Ljubljana
petek, 23 aprila, 2021

Premier Janša o Golobiču: “On je operativec trde levice, ki sredi epidemije ruši vlado. Številni v trdi levici to vedo!”

Vir: UKOM

Predsednik vlade Janez Janša je bil gost pogovorne oddaje na Planet TV, v kateri je spregovoril o prvi obletnici vlade, spopadu z epidemijo, o razkolu v slovenski družbi in o aktualno političnih temah.

Uvodoma sta z voditeljem spregovorila o tem, da imamo v Sloveniji manjšinsko vlado, pri čemer je predsednik vlade dejal, da v Državnem zboru odloča realno število glasov ter ob tem izpostavil, da se je koalicija v zadnjem času dvakrat preštela in prejela podporo 50 glasov. Ob tem je premier Janez Janša dejal, da je “v vsaki koalicijski vladi tako, da večina danes je, jutri pa je mogoče ni”, ter, da je stranka SDS pripravljena na predčasne volitve “danes še bolj, kot je bila pred letom dni”. Čeprav bi bilo po njegovem mnenju za stranko bolje, da bi šla pred letom dni na volitve, je zaradi situacije, kakršna je bila in zavedanja, kaj bi pomenila kampanja med epidemijo, prevzela odgovornost in sestavila vlado.

Na vprašanje o dogajanju v DeSUS je premier dejal, da je vse, kar se je dogajalo v DeSUS doživelo epilog v zadnjih dneh z odhodom Karla Erjavca iz politike, da pa je bilo sproženo od zunaj s ciljem rušiti stranko, ki je imela v vladi ključen resor, ministrstvo za zdravje. Dejstvo, da je minister za zdravje odstopil sredi vrha drugega vala epidemije, je imelo svoje posledice. Po mnenju predsednika vlade je šlo za skrajno neodgovorno ravnanje, za katero smo plačali svojo ceno.

Za rušenjem vlade stoji operativec trde levice Gregor Golobič

O ponovni možnosti sodelovanja s stranko DeSUS, je predsednik vlade izpostavil, da se spoštuje suverenost drugih strank in da se v spor, ki je bil generiran s strani osrednjih medijev in političnih sil trde levice, ni vmešavalo. “Vsaka stranka mora sama pri sebi razčistiti tudi zunanje pritiske,” je dejal in obenem še menil, da sedanji odhod Karla Erjavca iz vrha stranke kaže na to, da je prišel, da stranko ruši z namenom, da ruši vlado, čeprav je sprva govoril, da se je vrnil zato, da bo stranki pomagal. Premier je dejal, da poslanci DeSUS spoštujejo odločitve organov stranke in so iz koalicije izstopili, želijo pa koalicijsko pogodbo, ki so jo sami soustvarjali, izvajati še naprej, ker je to v korist tistih, ki so jih volili. “Minister, ki je bil predlagan v vlado na predlog poslanske skupine DeSUS, po njihovih besedah še vedno uživa njihovo zaupanje in dokler bo užival njihovo zaupanje, bo minister v tej vladi”, je ob tem še dejal predsednik vlade.

foto: arhiv Demokracije

Obenem je premier Janša povedal, da je v ozadju za rušenjem vlade Gregor Golobič, operativec trde levice, ki sredi epidemije ruši vlado, da pa še zdaleč ni edini. Ob tem je izpostavil nesuverenost političnih strank, ki se pustijo voditi od zunaj raznim interesnim lobijem, “ne da bi v celoti vedeli, kakšni interesi so zadaj”. Dejal je, da je Slovenija edina država v Evropi in na svetu, kjer je levica sredi epidemije zavzela taktiko: “Kolikor slabše za Slovenijo, toliko boljše za levico”, kar po njegovem mnenju predstavlja dno politike, prepričan je, da volivci tega ne bodo nagradili.

Twitter je obramba pred cenzuro

Glede tvitov, ki jih očitajo predsedniku vlade, pa je dejal, da vsebina tvitov odmeva v medijskem prostoru, ki je enostranski. V državah, v katerih je medijski prostor normalen, politiki prav tako uporabljajo Twitter, a je to nek dodatek. “Kjer pa medijski prostor ni normalen, kjer je na delu samocenzura, in osrednji mediji opravljajo vlogo podaljškov političnih strank, tam pa je Twitter obramba pred cenzuro,” je dejal premier.

O sodelovanju med vlado in opozicijo je predsednik vlade Janez Janša dejal, da vlada stalno ponuja roko sodelovanja, ne da bi karkoli terjala od opozicije, razen konstruktivnega ravnanja pri zaustavljanju epidemije, ki je v skupnem interesu. Poudaril je, da bo predsednik republike v sredo ponovno sklical sestanek vseh parlamentarnih strank in da bo vlada skupaj s svetovalno skupino opoziciji podrobno predstavila situacijo, kakršno pričakujemo v naslednjih tednih in mesecih ter odgovarjala na vprašanja. Od opozicije pa se pričakuje podporo pri zdravo-razumskih ukrepih, ki jih vsi izvajajo.

V nadaljevanju pogovora je predsednik vlade kritičen do opozicije v delu, da v tujino izvaža umetne obtožbe, ki so namenjene temu, da se nato uvozijo nazaj v Slovenijo, probleme, ki dejansko so, pa se pred Evropo s tem tudi zakriva. Ob tem je poudaril, da je glavni problem v Sloveniji ta, da se o določenih pomembnih temah v osrednjih medijih ne poroča, čeprav so tisočkrat bolj problematične od tistih, ki jih očitajo vladi. Pri tem je izpostavil dogajanje na Ustavnem sodišču ter dogajanje na Računskem sodišču, kjer imajo predsednika sodišča, ki opravlja dve funkciji, ki sta nezdružljivi. “Za opravljanje dodatne funkcije predsednik Računskega sodišča prejema četrt milijona evrov, župane pa preganja zaradi ene dnevnice za 40 evrov. Nacionalna televizija in POP TV pa o tem ne poročata,” je dejal premier in nadaljeval: “Problem v Sloveniji ni, da vlada poskuša utišati medije, problem v Sloveniji je, da so mediji utišani, ko gre za realne probleme.” Pri tem je po njegovem mnenju pomembno predvsem poročanje nacionalne televizije, za katero slovenski davkoplačevalci prispevajo 100 milijonov evrov na leto.

Zadeve v Evropi veliko bolj kompleksne

Glede zastojev pri imenovanju državnih tožilcev je predsednik vlade dejal, da jih po zakonu imenuje vlada. Izpostavil je, da je vlada v tem mandatu imenovala že veliko državnih tožilcev, a da predpisanega roka za imenovanje ni. Kar pa se tiče hitrosti odločanja, je poudaril, da je vlada svetlobna leta hitrejša od tožilstva, saj se na obtožnico za več kot milijardo opranih evrov v največji banki čaka že enajst let, tožilstvo pa se dela, kot da se ni nič zgodilo. “Mediji so poročali o poravnavi z multinacionalko, ki je gradila TEŠ6. V tem primeru je podjetje priznalo korupcijo in plačalo odškodnino, slovensko tožilstvo pa ni sposobno tega dejanja kvalificirati z resno obtožnico,” je dejal premier in ob tem izpostavil tudi zaplete pri imenovanju evropskih državnih tožilcev, ki so nastali tudi zaradi šibkega vodenja resorja s strani ministrice za pravosodje, saj je vladi za evropske funkcije predlagala imenovanje državnih tožilcev, ki ne znajo tujega jezika. Zagotovil je, da bo vlada svoje delo opravila odgovorno in s hitrostjo, ki bo “svetlobna leta hitrejša od tega, kar počne državno tožilstvo v ključnih korupcijskih primerih, ki bi jih moralo preganjati, pa jih ne”.

Na vprašanje, ali bo SDS stranka, ki bo naslednja zapustila evropsko politično skupino EPP, je predsednik vlade odgovoril, da gre za kompleksno sliko situacije v evropskem političnem prostoru. Opozoril je na politično nedoslednost evropskega političnega prostora in izpostavil, da so v liberalni skupini na evropski ravni stranke, ki so striktno levo in ne liberalno opredeljene. To pa po njegovem mnenju ne velja le za Slovenijo, temveč tudi za druge evropske države. Prihodnost Evropske unije je po mnenju predsednika vlade mogoča na temelju kot ga določa Lizbonska pogodba, s čim manj birokratskimi ovirami, ki sedaj dušijo sodelovanje z integracijo tam, kjer je nujna, kjer je potrebna, “kjer lahko skupaj odgovarjamo na globalne izzive od pandemije do podnebne krize, tam pa, kjer se zahteva konkurenčnost, morajo biti države suverene in sposobne sodelovati.”

Kar je Sluga za SMC, je Novakova za NSi

Janša se je ob tem odzval še na vprašanje o nedavnem pismu evropske poslanke in nekdanje predsednice NSi Ljudmile Novak v katerem je omenjena zlivala žolč po Janši, desnici in kristjanih. Janša je povedal, da “kar je Janja Sluga za SMC, to je Ljudmila Novak za NSi. Nobena s tem, kar počne, ne škodi meni ali pa SDS, ampak škodita delno državi in svojima strankama.” Predsednik vlade je ob tem poudaril, da gre tu za interne zadeve NSi in SMC, tako da bosta to morali sami urejati omenjeni koalicijski partnerici.

Glede boja z epidemijo je predsednik vlade dejal, da cepiva delujejo, da smo v Sloveniji s cepivi znižali najhujšo ceno epidemije, to je smrtnost, po tem, ko se je cepilo najbolj ranljivo skupino ljudi v domovih za ostarele. Prav tako je poudaril, da se proizvodne kapacitete cepiv večajo. Kritičen pa je do tega, da je Evropska komisija z dobavitelji podpisala ne najbolj natančne pogodbe. Tudi v tej zgodbi se vidi, “da je eden večjih problemov evropska birokracija, ki narašča, ki je dobro plačana in iztrgana iz realnega okolja in, ki mnogokrat podleže tudi lobističnim pritiskom multinacionalk.”

Na vprašanje o uspehih in neuspehih pri obvladovanju epidemije je predsednik vlade dejal, da bomo o tem lahko govorili po tem, ko bomo obvladali epidemijo. “Kar se tiče ekonomskih in socialnih posledic epidemije, pa je vlada v osmih protikoronskih paketih posledice epidemije bistveno omilila,” je dejal in izpostavil, da so bile prve napovedi o posledicah epidemije, da bo 120.000 brezposelnih, danes jih imamo manj kot 90.000. Drugačen od napovedi uradnih institucij je tudi padec BDP. Hitrejše bo kot napovedujejo tudi okrevanje.

Šarec odstopil zaradi nepripravljenosti na epidemijo

V nadaljevanju je predsednik vlade opozoril, da je bila v Sloveniji pred slabimi štirimi leti delegacija Svetovne zdravstvene organizacije, ki je ocenjevala pripravljenost posameznih držav na morebitno epidemijo. Slovenija je za večino področij dobila relativno slabo oceno, prejeli pa smo tudi predloge, na kaj se je v primeru epidemije treba pripraviti. “Ko danes gledamo, kaj od tega je bilo do leta 2020 narejenega, lahko ugotovimo, da ni bilo narejeno nič, kljub jasnim napotkom,” je dejal predsednik vlade in dodal, da je bil to tudi eden od razlogov, da se je “puška vrgla v koruzo”.

Glede mariborskega zdravnika, ki se je okužil z južnoafriško različico novega koronavirusa, in glede katerega je bilo ugotovljenih vrsto nepravilnosti, od preskakovanja vrste pri cepljenju do obravnave bolnikov iz zasebnih ambulant, je predsednik vlade dejal, da so bili določeni ukrepi v tem konkretnem primeru že sprejeti. Po njegovih besedah primer tega zdravnika meče slabo luč na celoten zdravstveni sistem, na vse, ki so v času epidemije garali in učinkovito opravljali svoje delo. Predsednik vlade je obljubil, da bo vlada tudi s prenovo plačnega sistema v zdravstvu naredila red. Na prvem mestu bo tudi v prihodnje, kot je dejal predsednik vlade, še naprej spopad z epidemijo, zmanjševanje negativnih posledic epidemije, zagotavljanje dodatnih kapacitet v zdravstvu, delanje reda od plačnega sistema do reorganizacije ter zagotavljanje kadra za prihodnost. Predsednik vlade je ocenil, da se je minister Poklukar dela lotil resno in stvari zastavil na več frontah. Zaradi tega in za to, da bo vlada lahko realizirala nekatere ključne cilje iz koalicijske pogodbe kot so zakon o demografskem skladu, zakon o dolgotrajni oskrbi, zakon o debirokratizaciji, je potrebna stabilnost in mir v koaliciji ter v parlamentu.

Škandalozno ravnanje Ustavnega sodišča

Na vprašanje o drugem tiru in izboru Kolektorja kot glavnega izvajalca je predsednik vlade dejal, da je neverjetno, da se na milijonski razpis prijavi le en ponudnik. To bo, po njegovem mnenju, treba razčistiti. Ob tem je izpostavil, da so cene, ki so jih ponudili, nizke, saj da se očitno računa na dodatne anekse, na postopek, ki je bil včasih že utečen. “Rezultat tega so bili preplačani objekti in vlada bo naredila vse, da teh aneksov ne bo,” je dejal premier Janez Janša.

Ustavni sodnik Rok Čeferin. (Foto: STA)

Glede Ustavnega sodišča, primera ustavnega sodnika Roka Čeferina, ki je sodil v zadevi, v kateri bi se moral izločiti, ter informacij, da ustavni sodniki ne berejo zadev, o katerih odločajo, je dejal, da gre za škandalozen primer. “Na sodišču, ki je zadnja instanca odločanja, se ne more zgoditi, da nekdo ne prebere zadeve, o kateri odloča. Še bolj škandalozno pa je to, da te zavrnitve niso obrazložene. Temelj pravne države je, da je neka odločitev pojasnjena,” je navedel predsednik vlade in dodal, da je arbitrarno sprejemanje odločitev brez obrazložitve značilnost diktatur. “Enako škandalozno je tudi to, da je Ustavno sodišče, odkar ga vodi predsednik dr. Rajko Knez, zadržalo 12 zadev, o katerih še do danes ni odločilo. Zadržalo je tudi izvajanje strateških stvari, kot je na primer Zakon o investicijah v Slovensko vojsko, zaradi česar nastaja velika, tudi strateška škoda državi.”

V oddaji sta voditelj in premier Janez Janša spregovorila tudi o energetiki. Predsednik vlade je dejal, da je nujna uvedba preglednosti in transparentnosti v tem sektorju, v katerem se je do sedaj z raznimi veriženji deležev to preglednost zakrivalo. “Vlada bo v okviru svojih pristojnosti to preglednost terjala, kjerkoli bo potrebno, bo prišlo do revizij in do razčiščenja tudi za nazaj.”

Slovenija, Ljubljana, 08.05.1989, Foto: STA.

Pogovor sta predsednik vlade in voditelj zaključila z dogodki izpred 30 let, ko se je Slovenija osamosvojila. Predsednik vlade Janez Janša je dejal, da se z glavnimi organizatorji dogodkov izpred 30 let iz Odbora za varstvo človekovih pravic srečujejo na obletnicah, mnogi med njimi so že pokojni, politično pa so se njihove poti z nekaterimi tudi razšle. Ob tem je dejal, da je bilo ob takratnem dogajanju ključno to, da je bila “takrat to civilna družba, ki je nastala iz upora, da je bila avtentična in ni bila plačana od oblasti. Za razliko od večine nevladnih organizacij danes, ki nastopajo kot nevladne organizacije, zahtevajo pa denar od vlade.”

Zadnje novice

Sorodne vsebine