Piše: C. R.
Predsednik vlade Janez Janša se danes in jutri udeležuje Mednarodne podnebne konference COP26 v Glasgowu na Škotskem. Mednarodna podnebna konferenca – zasedanje Konference pogodbenic (Conference of Parties – COP) Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), COP26, sicer poteka v času med 31. oktobrom in 12. novembrom. Podlaga podnebnega delovanja Slovenije/EU na globalni ravni je izvajanje zunanje dimenzije Evropskega zelenega dogovora (2019) in Sklepov Sveta o podnebni diplomaciji (2020).Predsednik vlade Janez Janša je danes ob robu podnebne konference opravil vrsto dvostranskih pogovorov. Že v dopoldanskem času se je srečal s predsednikom Republike Srbije Aleksandrom Vučićem, nato pa z gruzijskim predsednikom vlade Iraklijem Garibashvilijem ter še s predsednikom republike Indonezije Jokom Vidodom ter predsednikom Republike Koreje Moon-Jaeinom. V pogovorih z gruzijskim kolegom je predsednik vlade Janez Janša izpostavil prioritete slovenskega predsedovanja Svetu EU in izrazil podporo gruzijskim evroatlanskim prizadevanjem. Sogovornika sta spregovorila tudi o dvostranskih odnosih med državama in poglobitvi sodelovanja. V pogovorih s predsednikom republike Indonezije Jokom Vidodom pa je predsednik vlade Janez Janša izpostavil pomen strateškega partnerstva med Indonezijo in Evropsko unijo ter sodelovanje na področju boja proti podnebnim spremembam, gospodarske obnove in medreligijskega dialoga. Predsednik vlade Janez Janša se je sestal tudi s predsednikom Republike Koreje Moon Jae-inom, s katerim sta ob robu podnebne konference spregovorila predvsem o pomenu te konference ter se zavzela za krepitev dvostranskih odnosov med Slovenijo in Republiko Korejo.
Na podnebnem vrhu COP26 v Glasgowu, kjer 120 svetovnih voditeljev razpravlja o spopadanju s podnebnimi spremembami na globalni ravni, se je predsednik vlade srečal tudi s predsednikom vlade Indije Narendra Modijem, prav tako pa tudi s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom, češkim predsednikom vlade Andrejem Babišem, španskim predsednikom vlade Pedrom Sanchezem, malteškim predsednikom vlade Robertom Abelo, romunskim predsednikom Klausom Iohannisem in drugimi.
V nadaljevanju dneva je predsednik vlade nagovoril svetovne voditelje in voditeljice. “Skrajni čas je, da izoblikujemo stvarno pot do cilja 1,5 stopinje,” je opozoril premier in nadaljeval: “Slovenija v vlogi predsedujoče države Svetu EU si z našimi evropskimi partnerji prizadeva v tej smeri, vendar pa EU z zgolj 8 % svetovnih izpustov CO2 tega problema ne more sama rešiti. Zavezani smo k oblikovanju svoje ponudbe in pozivamo vse druge, da storijo enako. Vsak mora prevzeti svoj delež odgovornosti in tako zagotoviti, da bodo naša skupna prizadevanja učinkovita.” “Naš cilj je do leta 2030 zmanjšati izpuste za 55 % in prizadevamo si za posodobitev naše podnebne in energetske zakonodaje,” je poudaril slovenski predsednik vlade,” je dejal predsednik vlade in nadaljeval, da trenutno naši skupni ukrepi še zdaleč ne dosegajo ciljev, zastavljenih v Parizu. “Po ocenah ZN bo količina toplogrednih plinov do leta 2030 za 16 % večja, kakor je bila leta 2010. Razumem oklevanje. Zeleni prehod mora biti pozoren na svoje zunanje učinke. Naša prizadevanja ne smejo ogroziti socialne kohezije in gospodarskega razvoja. Pravzaprav so nujen pogoj za uspešno zmanjšanje izpustov. Menim, da nam bodo tehnološke in politične inovacije omogočile, da najdemo nove poti za zagotavljanje vseh treh ciljev,” je poudaril slovenski premier.
Po njegovih besedah je odmik od premoga in nafte kot vira naše energije ključna prvina pri doseganju zastavljenih ciljev. “Jedrska energija kot prehodni vir bi lahko nadomestila premog in nafto. Več naložb je treba usmeriti v nove tehnologije in za podporo inovacij, ki bi omogočile čistejšo, varnejšo in učinkovitejšo proizvodnjo energije, kot je energija, pridobljena iz vodika in s fuzijo. Vsekakor pa moramo čim prej predstaviti stvarne načrte ukrepanja na tem področju,” je ocenil predsednik vlade.Ob tem je poudaril, da Slovenija ostaja trdno zavezana doseganju naših skupnih ciljev s stvarnim pristopom. “Sprejeli smo dolgoročno strategijo, ki določa cilj in pot do podnebne nevtralnosti do leta 2050,” je dejal in izpostavil, da so odgovori na izzive podnebnih sprememb in prilagajanje nanje nujni. “Svoja gospodarstva in družbe moramo narediti bolj zelene in odpornejše. Prispevajmo po svojih najboljših močeh in poskrbimo, da bo ta vrh uspešen,” je zaključil premier.Predsednik vlade Janez Janša se bo v nadaljevanju dneva srečal še z nekaterimi voditelji vlad in držav, prav tako pa se bo srečal še z generalnim direktorjem IAEA Rafaelom Marianom Grossijem.
