Medtem ko je dogajanje v državi povsem prepojeno s katastrofalnimi poplavami, druge težave Slovenije niso izginile. Zdravstvena katastrofa, ki nam jo je zapustil bivši minister Danijel Bešič Loredan in ki jo vzdržuje novi “zdravstveni minister” Robert Golob, je vsak dan hujša, čeprav trenutno zaradi poplav o tem nihče v tem trenutku ne razmišlja. A prej kot slej nas bo resničnost zopet opomnila, da je trenutna vlada zdravstvo pripeljala do roba kolapsa.
Prosti delovni dan, ki ga je rokohitrsko uvedla Golobova vlada je pripomogla k že tako kaotičnim razmeram, s katerimi se spopada slovenski zdravstveni sistem. Bolnišnice so pacientom delile nasprotujoče si informacije v zvezi z rednimi pregledi – celjska bolnišnica jih je npr. najprej odpovedovala, medtem ko je ljubljanska obljubila, da bo šlo za običajni delovni dan. Ta nerodnost pa je nekakšen simbol tega, kako se je do zdravstva obnašala trenutna oblast.
Spomnimo, slovensko zdravstvo je od začetka mandata Golobove vlade in ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana praktično ves čas tik pred kolapsom, pri čemer ga želijo pozdraviti z obliži, medtem ko so vse kronične bolezni, ki povzročajo notranje finančne krvavitve, nedotaknjene. Kljub temu da je sistem pod Janševo vlado pandemijo koronavirusa preživel izjemno suvereno. Z novo vlado se je vse spremenilo.
Zdravstvo pred kolapsom
Da s slovenskim zdravstvom ni vse v redu, vemo že zelo dolgo, čeprav je Janševa vlada kljub pandemiji sanirala marsikatero problematiko. Vsekakor pa se propad pospešuje po nastopu nove vlade. Zamenjani so bili vsi dobri direktorji bolnišnic in zdravstvenih domov, po politični liniji pa so prišli novi. Na drugi strani je delo obdržala “Jankovićeva” direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana, ki jo bivši kader obtožuje, da je lastnoročno kriva za pomanjkanje družinskih zdravnikov v Ljubljani, zaradi katerih smo na televiziji videli dolge vrste pacientov brez družinskih zdravnikov.
Kolaps v le enem samem letu
Rezultati enoletne paralize in politikantstva so tukaj. Skoraj ni sektorja v zdravstvu, ki ne bi bil prizadet.
Ljudje v Ljubljani kot v kakšni državi tretjega sveta bolni čakajo na nujno pomoč, ker nimajo zdravnika.Po stopnji nujnosti zelo hitro na prve preglede nad dopustno dobo čaka kar 72 odstotkov vseh čakajočih – se pravi ljudje, ki lahko zaradi zamude tudi umrejo.
Lani so po pomoti izbrisali skoraj 6 tisoč napotnic, reakcija zdravstvenega ministra pa je bila zamah z roko in besedi “se zgodi” – še več, mediji so poročali, da se še v tem letu vsak mesec nepojasnjeno izbriše več deset terminov.
Ko so stavko napovedali zdravniki, jim je bivši minister napovedal totalno vojno in celo grozil, da bo razkril določene obremenilne osebne podatke. Takrat je ministrove besede obsodila celo KPK [seveda bi bil to v običajni državi razlog za odstop].
Bivši minister je vmes ustavil energetsko obnovo UKC, ki jo je začela Janševa vlada, da bi s tem izgovorom odstranil direktorja Golobiča, ki ga je želel zamenjati sam predsednik vlade Golob (davkoplačevalci bomo zaradi tega obnovo plačali kar sami).
Telefonski center, ki bi ljudem svetoval, kje so še prosti družinski zdravniki, ki jih kronično primanjkuje (z velikim pompom ga je napovedal bivši minister), je bilo nekaj dni popolnoma nedosegljivo, potem so uporabniki do operaterja vendarle prišli po pol ure čakanja, na koncu pa smo izvedeli, da so na centru delili neobnovljene podatke (svetovali so obiske družinskih zdravnikov, ki so bili že zasedeni)
Brez osebnega zdravnika po ocenah okoli 190.000 prebivalcev.
Medtem ko je Komisija za preprečevanje korupcije z analizo javnega naročanja v bolnišnicah ugotovila številna tveganja za korupcijo, je vlada na predlog ministra najprej črtala zakonska določila glede referenčnih cen v zdravstvu in posledično ukinila Urad za centralno evidenco cen, kar je iz javnih naročil naredilo divji zahod, kakršen je bil preden je to področje uredila Janševa vlada
Ukinitev Dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja
Kot da težav ne bi bilo dovolj, je koalicija pod vplivom skrajno levičarske stranke Levica ukinila tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje, z izgovorom, da “dobičkarske” zavarovalnice ne bodo več odžirale denarja pacientom. Kljub temu da so jih strokovnjaki opozorili, da gre za katastrofalno politično odločitev. Ne gre namreč za ukinitev dopolnilnega zavarovanja, ampak njegov prenos za centralno-planski državni organ. Ko bo denarja tam zmanjkalo, se bo neposredno obremenil fiskus. “Tveganje, da ne bo mogoče obdržati tako velikega salda, je zelo veliko,” je v zvezi s tem povedal predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun.
S prenosom dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na ZZZS želijo preprečiti podražitve dopolnilnega zavarovanja in zasebne dobičke z naslova zdravstvenih zavarovanj, je ob predstavitvi predloga novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju povedal premier Robert Golob. Pomenljivo je bilo, da že takrat “dobičkarske” zavarovalnice niso imele nič proti ukrepu, ZZZS (ki bi po novem razpolagal z denarjem, ki smo ga prej vplačevali zasebnim zavarovalnicam) pa veliko. Kmalu se je izkazalo, zakaj. Denarja, ki ga vplačujemo v dodatno zdravstveno zavarovanje, ni namreč niti teoretično dovolj, da bi zapravljivi ZZZS (ki na leto “pokuri” več milijard in še vedno konča z večletnimi čakalnimi dobami) pokril vsa zavarovanja, ki so jih doslej zavarovalnice iz naslova DZZ. Kljub temu da bo dodatno zdravstveno zavarovanje v resnici postalo obvezno, namesto da bi bilo ukinjeno – le naslovnik za nakazilo sredstev bo drugi.
S tem je vlada odprla prosto pot do popolne nacionalizacije in centralizacije zdravstva, kar je povsem obratno od trenda uspešnih evropskih zdravstvenih sistemov na Nizozemskem, Estoniji, Finski Švedski itd.
Kaj bo naredil “minister” Golob
Spomnimo, da je začasni minister za zdravje še vedno Robert Golob. Med poplavami se o zdravstvu ni veliko pogovarjal, razen praznih obljub, da se na reformi dela in da bo predstavljena po septembru (pri čemer ni na vidiku niti osnovne vizije reforme – spomnimo, prejšnji minister jo je napovedoval že za konec leta, nato pa prve mesece leta 2023). Kar se tiče drugih zamrznjenih reform, bo Golobova vlada še vedno lahko izkoristila poplave kot priročen odgovor, zakaj se nič ne zgodi. To pa bo težje pri zdravstvu, ki poka po šivih, saj se bodo zelo kmalu začeli kazati konkretni znaki disfunkcionalnosti trenutne politike v zdravstvu.
