Piše: Jože Rajhenburg
V 42. številki našega tednika smo ob smrti Ljuba Bavcona objavili obširen članek o njem. Dr. Ljubo Bavcon, zaslužni profesor ljubljanske univerze, je bil človek, okoli katerega se je za časa njegovega življenja stkala enigma, in sicer, kdo je bil v resnici, kaj je v življenju počel in ali je oznaka »borec za človekove pravice«, kakršno so mu dali v dominantnih medijih, zanj dejansko upravičena.
Star slovenski pregovor pravi: »O mrtvih vse dobro.« Zaradi tega bomo na tem mestu poskušali nanizati samo dejstva in objavili tudi nekaj do zdaj neznanih dokumentov o Bavconu, bralci pa naj si sami ustvarijo mnenje o tem, kaj je res in kaj ni.
»Popisni list člana ZK Slovenije«
Za pisanje takih tem je treba nujno pobrskati po arhivih. Čeprav je partija ob »sestopu« z oblasti dodobra očistila arhive in uničila predvsem dokumente, ki bi lahko kakor koli kompromitirali kakega partijskega veljaka in nedemokratični sistem nasploh, lahko ob skrbni analizi ostanka dokumentov, vendarle pridemo do zanimivih ugotovitev.
V Arhivu Republike Slovenije hranijo personalne mape vseh nekdanjih članov ZK, tudi mapo Ljuba Bavcona. V mapi Ljuba Bavcona (»Popisni list člana ZK Slovenije«) je, če štejemo tudi partijski knjižici, ki sta v njej, 14 dokumentov. Na ovitku oziroma srajčki, v kateri so shranjeni dokumenti, so navedeni osnovni podatki in funkcije, ki jih je imel. Med drugim izvemo, da je bil prof. Bavcon član Komisije za idejno-politična vprašanja visokega šolstva pri Univerzitetni konferenci ZKS. Kaj je bila naloga te komisije, sicer ni navedeno, lahko pa tu mirne duše navedemo, da je bila vloga te komisije v času enopartijskega sistema zelo velika, tudi pri odstranitvi določenih motečih profesorjev iz univerze. Tako početje članom te komisije zagotovo ne more biti v čast, vsekakor pa naloga te komisije ni bila varovanje človekovih pravic na univerzi, prej nasprotno. S svojim delovanjem in ideološko zaslepljenostjo so sodelovali pri kršenju človekovih pravic. In Ljubo Bavcon pri tem zagotovo ni bil izjema!
Več si lahko preberete v tiskani izdaji revije Demokracija.
