Piše: Spletni časopis
Poslanci Svobode in SD so po najhitrejšem mogočem postopku potrdili že šesti interventnih zakon za rešitev zdravstva v tem mandatu.
Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva je iz vlade v parlament prišel 4.12., danes je bil že v zadnjem branju potrjen po nujnem postopku. Proti so ob opoziciji glasovali tudi iz vladne Levice, ker je del sprememb, kot je ocenila Nataša Sukič, usmerjenih proti delavskemu razredu, ko se zateguje pas pri bolniških odsotnostih. Iz sindikata zdravnikov Fides pa so sporočili, da najnovejša “intervenca” ne rešuje akutnega pomanjkanja kadra, ne prispeva k večji dostopnosti oskrbe in dodatno obremenjuje izvajalce z birokratskimi ukrepi.
A Svoboda in SD imata v DZ sami večino. Ker sta bila za še predstavnika narodnosti, se je glasovanje razpletlo v 46 za in 25 proti.
Jelka Godec je za SDS nasprotovanje napovedala zaradi veliko širših razlogov kot Levica. Ocenila je, da je poplava interventnih zakonov dokaz, da vlada Roberta Goloba in koalicija nista izvedla zdravstvene reforme, ampak razgradnjo javnega zdravstvenega sistema. “S tem in z vsemi prejšnjimi interventnimi zakoni vlada priznava, da je zavozila in povzročila slabo stanje, za katerega je odgovorna skupaj s koalicijo in želi zdaj na horuk rešiti vse skupaj z interventnim zakonom. Napako popravlja z napako.” Ocenila pa je še, da so s “slavno” zdravstveno reformo povzročili odhod zdravnikov in s tem bolniki ostajajo brez zdravstvene obravnave. “In danes ponovno sprejemate že šesti interventni zakon za stabilizacijo zdravstvenega sistema, ki ste ga po mnenju predsednika vlade že stabilizirali,” je opozorila. Iva Dimic (NSi) je nasprotovanje najnovejši “intervenci” pojasnila tako: “Za izboljšanje zdravstva v Sloveniji je potrebno uporabiti vse proste kapacitete. Ne glede na izvajalca, za vse, ki čakajo nad dopustno dobo. Vi ste se odločili za politiko lova na zdravnike, ki delajo več, naj razume kdor more in žal, ljudje bodo še dalj časa čakali.”
Proti so tudi v sindikatu zdravnikov, ki so po potrditvi zakona sporočili: “Zakon ne naslavlja resnih razmer v urgentnih centrih po državi, niti ne prispeva k izboljšanju dostopnosti oskrbe. Čeprav zakon predvideva zvišanje dodatka za specializacijo iz urgentne medicine, se ta nanaša zgolj na tiste zdravnike, ki bodo s specializacijo začeli v letih 2026 in 2027, kar pomeni neenako obravnavo obstoječih specializantov in ne rešuje kadrovskih stisk, ki so že prisotne. Takšna ureditev po mnenju sindikata ustvarja razlike med zdravniki, ki opravljajo enako delo, in lahko dodatno poveča nezadovoljstvo med mladimi zdravniki, zato podpirajo predlog ZZS za razširitev kroga upravičencev. Poleg tega v sindikatu še opozarjajo, da bo po novem mogoče na diplomirano medicinsko sestro prenesti le pooblastilo za predpis medicinskih pripomočkov, ne pa več za izdajo potrdila o kratkotrajni upravičeni odsotnosti z dela zaradi bolezni, nege ali spremstva. S tem se zmanjšuje obseg že uveljavljenih administrativnih razbremenitev zdravnikov, razširja pa se pristojnosti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pri nadzoru nad strokovno utemeljenostjo zdravstvenih storitev. Čeprav novi odstavek predvideva možnost pritožbe z odločanjem posebne komisije, v Zdravniški zbornici Slovenije opozarjajo, da tak nadzor presega okvire zavarovalniške vsebine in lahko posega v klinično presojo. Takšna ureditev ni ustrezno uravnotežena z varovanjem strokovne avtonomije izvajalcev ter lahko spodbuja defenzivno medicino in dodatno birokratizacijo. Po oceni Fidesa “učinkovit nadzor ne sme temeljiti na formalističnem preverjanju, temveč mora temeljiti na jasnih strokovnih standardih in zagotavljati varovalke za izvajalce.”
