7.9 C
Ljubljana
petek, 16 aprila, 2021

Na današnji dan se spominjamo rojstva očeta slovenske državnosti. Človeka, brez katerega Slovenije ne bi bilo

Piše: Aleš Ernecl / Nova24tv.si

Medtem ko na levici skrunijo pomen slovenske državnosti s tem, da nazive očeta dajejo celo ljudem, ki jim Slovenija ni bila intimna opcija, demokrati vemo in slavimo rojstvo edinega pravega očeta slovenske državnosti, dr. Jožeta Pučnika. Človeka, ki se je konstruktivno upiral sistemu, pa ga je ta kljub vsemu kar dvakrat zaprl, dokler ni končno miru našel v Nemčiji, kjer je postal predavatelj na univerzah. V osemdesetih se je v Slovenijo vrnil kot pisec in pomemben del Nove revije in na tak način kot soustvarjalec bujenja slovenske nacionalne zavesti, ki je leta 1991 naposled kulminirala v naši samostojni državi.

Dr. Jože Pučnik bi najbrž moral biti tako prvi predsednik slovenske vlade, če ponudbe Peterleta za to ne bi zavrnil, kot prvi predsednik države, če le ne bi – priznam, to je močna špekulacija – pred slovensko javnostjo nastopal kot izpričani ateist. Mnogi trdijo, da ga je takrat “preskočil” Kučan prav zato, ker ni eksplicitno zavrnil krščanske vere. Danes, 9. marca, se spominjamo rojstva tega absolutnega velikana slovenske državnosti, ki mu s ponosom in brez kakršnegakoli dvoma lahko rečemo oče.

Danes se spominjamo rojstva očeta slovenske državnosti dr. Jožeta Pučnika. Rodil se je 9. marca 1932 v katoliški kmečki družini v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici. V našem spominu bodo za vedno ostale njegove besede, ki jih je izrekel na plebiscitni dan, 23. decembra 1990, ko smo Slovenci stopili iz sence zgodovine: “Jugoslavije ni več, gre za Slovenijo!”

Prvi predsednik DEMOS-a dr. Jože Pučnik. (Foto: Arhiv Nova24tv)

Prvi predsednik DEMOS-a dr. Jože Pučnik. (Foto: Arhiv Nova24tv)

Bil je politik, mislec in osrednja osebnost osamosvojitvenih ter demokratičnih premikov v Sloveniji ob koncu 80. let prejšnjega stoletja. Jasno in glasno je zagovarjal svoja stališča, ki so vsa leta njegovega življenja temeljila na demokraciji ter demokratičnih procesih za boljši jutri slovenskega naroda, zato ga lahko upravičeno imenujemo za očeta slovenske države.

Nezlomljivi duh

Kako velik in kakšen vizionar je bil dr. Pučnik, se vidi po tem, da je bil konstruktivni disident že v gimnazijskih časih, ko nas je večina zmogla predvsem razmišljati o dekletih. Dr. Jožeta Pučnika je oblast takrat prvič kaznovala s prepovedjo opravljanja mature, kar je kasneje opravil šele po služenju vojaškega roka. Leta 1958 je diplomiral na Univerzi v Ljubljani, smer filozofija in primerjalna književnost. Zaradi člankov, objavljenih v Reviji 57, v katerih je kritiziral gospodarsko politiko komunističnega sistema, je bil obsojen na devet let zaporne kazni, saj naj bi s pomočjo člankov spodkopaval socialistično ureditev. Obsodba je verjetno služila kot vzorčni primer, kaj se lahko dogodi tistim, ki javno izražajo svoje nasprotovanje totalitarnem sistemu. Po petih letih je bil izpuščen. Že v naslednjem letu je s člankom “Problemi našega kmetijstva” opozoril na neučinkovito kmetijsko politiko, zato ga je oblast ponovno zaprla. Po izpustitvi leta 1966 ni uspel dobiti službe. Priložnosti je bil primoran iskati v tujini. Ustalil se je v Nemčiji, kjer je doktoriral iz filozofije in sociologije ter postal predavatelj na univerzah v Hamburgu in Lüneburgu.

Predsednik vlade Janez Janša se je poklonil Jožetu Pučniku na njegovem grobu (Foto: SDS)

Sredi 80. let je ponovno objavljal v Sloveniji, v alternativnem zborniku Nova revija, kjer je formuliral zahteve po večstrankarskem parlamentarnem sistemu. Pučnik je sodeloval pri ustanovitvi Socialdemokratske zveze Slovenije in kasneje prevzel njeno vodenje. Predvolilna koalicija ga je leta 1990 predlagala za predsedniškega kandidata, vendar ga je v drugem krogu volitev premagal Milan Kučan, po mnogih, zaradi iskrenosti enega, neiskrenosti drugega. Po zmagi Demosa na volitvah leta 1990 mu je sicer Lojze Peterle ponudil, naj prevzame vodenje vlade, a je Pučnik to odklonil. Vse večja razhajanja med glavnimi predstavniki vladajoče koalicije so na srečanju v Dolskem decembra 1991 pripeljala do razpusta Demosa. Pučnika je leta 1993 pri vodenju stranke nadomestil predsednik danes največje stranke v Sloveniji, Janez Janša. V obdobju 1992–1996 je svojo politično kariero nadaljeval kot poslanec Državnega zbora Republike Slovenije, prav tako pa je opravljal delo predsednika preiskovalne komisije o raziskovanju povojnih množičnih pobojev. Po končanem poslanskem mandatu se je umaknil iz aktivne politike, a ostal častni predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije in oster kritik politike Janeza Drnovška ter Milana Kučana.

Duhovi komunizma spet dvigajo glave

Tudi toliko let po njegovi smrti še vedno ne moremo reči, da smo iz vidika demokracije, kakršno si je predstavljal dr. Pučnik, prišli kam dlje. Duhovi komunizma, ki se pod krinko demokracije zlahka naseljujejo v srca naivnih, čeprav so dejansko antidemokratska sila, ponovno strašijo po deželi Kranjski. O eni strani sicer frustrirani in histerični zaradi Janeza Janše, a opogumljeni zaradi sklepanja koalicij s komunisti po vsem svetu. In teh je vedno več in ZDA več niso samoumevna oaza pred njim.

Zadnje novice

Sorodne vsebine