Piše: Blagovest.si
Po smrti papeža Frančiška na velikonočni ponedeljek so se razumljivo odzvali tudi številni državni voditelji. Tudi v Sloveniji. Minute molka in veliko lepih besed. Pohvalno.
Ni skrivnost, da si je pred dvanajstimi leti globalna levica papeža Frančiška nekako vzela za svojega. Vendar spet ne tako zelo, da bi pri njej prišlo do spreobrnjenja. Papež pri njej ni uresničil pričakovanj. Ni podprl ubijanja nerojenih otrok (tako kot denimo to propagira Inštitut 8. marec), ni podprl denimo istospolnih porok, odprave celibata, ženskega duhovništva in podobnih domislic, ki jih je gojila tudi levica znotraj Cerkve. Denimo nemško gibanje Sinodalna pot. Ni spremenil temeljev nauka Cerkve, a hkrati je vsaj zaenkrat preprečil novi zahodni razkol. Bil je sicer naklonjen ekološki agendi in tudi migrante je rad sprejemal, čeprav ni nikjer dal izrecne podpore ilegalnim migracijam.
Papežev odhod v večnost je slovensko vladajočo elito ujel na “levi nogi”. Ni skrivnost, da predsednik vlade Robert Golob trenutno ni v dobri koži. Zato je bila njegova navezava na papeža videti kot oprijemanje rešilne bilke. Toda najprej je Golob obljubil tri dni žalovanja. Kar so nekateri sprejeli z začudenjem, tako v koaliciji kot opoziciji. Nato pa je vlada sprejela sklep, da bo dan žalovanja samo v soboto. Ker papež pač nima divizij, kot se je nekdaj slikovito izjasnil véliki Stalin.
In strinjamo se lahko z novinarjem Radia Ognjišče Alenom Salihovićem, da je takšno dejanje vlade sramotno. Verjetno pa je šlo tu za slabo premišljen populizem, ki ga vladajoči “svobodnjaki” sproti prilagajajo razmeram. Morda so Goloba po njegovi ambiciozni napovedi o tridnevnem žalovanju (kar bi mu verjetno prineslo kakšno točko pri katoličanih) za ušesa potegnili pripadniki Levice. In skrajšali žalovanje na en dan. Kar je, milo rečeno, povsem neresno.
Več TUKAJ.
