20.9 C
Ljubljana
četrtek, 18 avgusta, 2022

Včeraj na RTV Slovenija “dan D”: družbenopolitični delavci s stavko branijo “rdečo staro pravdo”

Piše: Lea Kalc Furlanič

Včeraj, ponedeljek, 23. maja,  sta bila na nacionalni RTV Slovenija dva dogodka, ki utegneta razburkati ne samo to ustanovo, ampak tudi javnost, predvsem politično in aktivistično. Dopoldne se je začela opozorilna stavka, popoldne pa bo seja programskega sveta s precej razburljivim dnevnim redom.

Koordinacija novinarskih sindikatov Radiotelevizije Slovenija (RTVS) in Sindikat novinarjev Slovenije menita, tako STA, da sta resno ogrožena obstoj javne RTV in status zaposlenih. Stavka bo opozorilna, kar pomeni, da bodo novinarji in ustvarjalci na zavodu delali, program pa bo v pretežni meri namenjen stavkovnim zahtevam, izpostavljanju pomena javne RTV in avtonomnega novinarstva. Kot poroča STA, bodo stavkali do izpolnitve stavkovnih zahtev. Kot posebne stavkovne zahteve navajajo umik predlaganih sprememb statuta zavoda, h katerim je programski svet zavoda že dal soglasje, nadzorni svet pa naj bi jih sprejel v sredo. V skladu z njimi bi uredništvo za televizijski informativni program razdelili na dve enoti, tako da bi ga imel tako prvi kot drugi program.

Mitja Iršič: “RTV Slovenija je merljivo empirično pristranska”

V zvezi s tem smo za mnenje vprašali nekaj poznavalcev RTVS in družbeno-političnih razmer pri nas. Svetovalec na kulturnem ministrstvu Mitja Iršič je izpostavil, da je po njegovem mnenju predlog sicer plod slovenskih razmer, kjer je ideološka usmerjenost novinarjev RTV povečini izrazito leva, za uravnoteženje pa potrebujemo tudi poglede iz druge (konservativne) strani. A na drugi strani, tako Iršič, imamo že leta 2000 sprejet Pravilnik o poklicnih standardih novinarjev RTV, ki jasno pravi, da mora RTVS, da bi dosegla uravnoteženost in nepristranskost, zagotoviti najširši možen obseg izražanja različnih stališč in mnenj. Programi RTV Slovenija morajo biti politično nevtralni, kar pomeni, da novinarji in uredniki ne smejo dajati prednosti določenim političnim in ideološkim stališčem.

»Morda bi bilo bolje najprej obstoječe novinarje informativnega program zbrati na sestanku in jim nekoliko bolje razložiti, kaj politična nevtralnost v praksi pomeni (npr. osnovni postulat, da se zagotovita vsaj dve različni politični mnenji, kar novinarji sistematično kršijo). Ne moremo več govoriti, da pri politični pristranskosti, ki jo vsi opazimo, gre le za gre le za anekdotalne dokaze. Da je RTV Slovenija merljivo empirično pristranska, je pokazala tudi raziskava političnega pluralizma spletnih portalov, ki jo je opravila Fakulteta za Medije iz Ljubljane – v tej raziskavi se je portal rtvslo.si odrezal celo slabše kot nekateri zasebni mediji, ki ne skrivajo svoje leve politične afinitete. Moje mnenje je, da se pluralnost in predvsem nevtralnost medija lahko dosežeta z večjo profesionalnostjo in zavezo novinarskim standardom, ne da bi se moralo ustanavljati dodatno uredništvo.«

Politični komentator in profesor na Filozofski fakulteti dr. Boštjan M. Turk pa sklene: »Mislim, da je to nujni korak k normalizaciji razmer. Z njim pa bo potrebno začeti hitro in se potem boriti, da se bo obdržal pri življenju.«

Dolgoletna urednica RTVS Ljerka Bizilj pa je povedala: »V bistvu smo že imeli dve uredništvi, na nek način je bil v prvih letih to tretji program, ki so ga sodelavci prvega zelo hitro ’povozili’, v zadnjem letu pa povsem ukinili. Zdajšnji model – kot ga razumem – se mi ne zdi dober, ne vidim potrebe po dveh odgovornih uredništvih in po voditeljih sodeč – bo to bolj zabavni program. Če že, potem pa bi morali imeti uredništvo novic in uredništvo dolgosteznih oddaj. Pred leti je Valentin. Areh za news pripravil dober načrt.«

Dr. Boštjan M. Turk  o Aktivu novinarjev IP RTVS, ki so v bistvu DNS: “To je stara totalitarna manira – namreč govoriti v imenu ljudstva in za ljudstvo.”

Poleg zahtev, ki jih imajo zaposleni na RTVS, med drugim zahtevajo, če jim jih ne bodo izpolnili do 30. maja, odstop odgovorne urednice IP RTVS Jadranke Rebernik, vršilca dolžnosti odgovornega urednika portala MMC Igorja Pirkoviča, generalnega direktorja RTVS Andreja Graha Whatmougha ter predsednika programskega sveta Petra Gregorčiča. Njihove osnovne zahteve so: novinarska, uredniška in institucionalna avtonomija, dogovor o kadrovski politiki in pogajanja o dvigu najnižjih plač na RTVS ter vzpostavitev socialnega dialoga. Poleg tega menijo, da mora biti stavka plačana.

Sicer stavko organizirajo sindikati, a v javnosti so slednji vselej nastopali skupaj z Aktivom IP RTVS. Ta Aktiv je bil posebno glasen po zadnjem predvolilnem soočenju, ki ga je vodil Igor Pirkovič (tedaj ko so kulovci nespodobno zapustili studio). V javnosti so se zgroženo oglasili, češ da Aktiv novinarjev IP RTVS soglasno ugotavlja, da v oddaji niso bili doseženi niti minimalni standardi. A kdo vse stoji za tem Aktivom? Vsi novinarji IP RTVS, tako naši zanesljivi viri, zagotovo ne. Resnica je drugje …

Kaj meni Mitja Iršič o tem, da je Aktiv novinarjev IP RTVS v bistvu le aktiv tistih novinarjev, ki so včlanjeni v DNS, torej ne predstavlja vseh novinarjev IP, a v javnosti s svojimi izjavami in nastopom nekako uveljavljajo videz, kot da gre za vse? »Podobno se dogaja na globalnem parketu – predstavniki DNS se v tujini predstavljajo kot edina avtoriteta na področju slovenskih medijev, zaradi dobrih povezav s tujimi novinarskimi organizacijami in tudi liberalnimi politiki pa se njihova resnica predstavi kot edina prava. Zato smo dve leti v tujih medijih brali bizarne zgodbe novinarjev RTV, ki jih je strah za službo in si ne upajo več priti na delovno mesto, pa o novinarju, ki je bojda tako preganjan s strani vladnih predstavnikov, da se je moral skrivati doma (kljub temu da ga je tuja novinarka intervjuvala na kavici sredi Ljubljane). Aktivizem, ki se ga trenutno gre RTV-elita je le še ena izmed mnogih glav iste večglave hidre. Veliko novinarjev RTV Slovenija ni včlanjenih ne v DNS in ne v sindikat, kar je pomenljivo. Morda bi morali ravno ti ’odpadniki’ pomisliti, da je tudi v njihovem interesu, če se še oni združijo v kakšno drugo cehovsko organizacijo, ki ni tako povezana s slovensko tranzicijsko levico,« je jasen Iršič.

Dr. Boštjan M. Turk pa izpostavlja: »To je stara totalitarna manira: namreč govoriti v imenu ljudstva in za ljudstvo, ki takšne govorce ni za kaj takega niti prosilo, še manj pooblastilo. DNS je tipična transmisija post-partijske družbe, ki ne skrbi za uveljavljanje Muenchenske deklaracije, to je za interese državljanov, temveč za interese tistih, ki so se navadili na račun državljanov dobro živeti.«

Seja Programskega sveta je sklicana ob 15. uri. Na dnevnem redu je soglasje k imenovanju direktorja TV Slovenija. Kandidatka je Natalija Gorščak. Vroče bo najbrž pri tretji točki o takojšnji vrnitvi oddaje Studio City na spored prvega programa Televizije Slovenije, v enakem terminu, z enako uredniško ekipo in z voditeljem Marcelom Štefančičem. To točko so na dnevni red uvrstili na pobudo dveh članov sveta, predstavnikov zaposlenih, bojda Gregorja Drnovška in Roberta Pajka. Razburila naj bi še zadnja točka – nadaljevanje razprave o neprimernih izjavah in grožnjah, ki jih je bilo slišati v posebnem filmčku ob koncu 2. izredne seje Programskega sveta, dne 9. 5.2022. Ta točka naj bi bila, njena vsebina se namreč dotika enega od članov sveta, ki se je v neki svoji izjavi nerodno izrazil o domnevnem vplivanju na odgovorno urednico IP RTVS, v posebno poslastico levičarjem …

Kakor piše Bojan Požar, se zaradi razmer na RTVS dogajajo izstopi: Rebernikova zapušča Sindikat novinarjev Slovenije, iz programskega sveta RTV pa odhajata Nastia Flegar in Mitja Čander. A njun izstop mora potrditi DZ. Rebernikova pa je svojo odločitev tako komentirala: »Ne vidim nobenega smisla več v tem, da sem članica vaše organizacije, saj me ta – zelo preprosto – ni zaščitila in podprla, temveč ravno nasprotno, že mesece aktivno sodeluje v umazani kampanji blatenja in napadov name …«

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine