Piše: Vida Kocjan
Vlada Roberta Goloba zamuja pri pripravah ukrepov za jesen, ki bo za marsikoga trenutek resnice. Zamujajo pri pripravah na novi val epidemije novega koronavirusa, ukrepih za soočanje z draginjo in posledično visoko inflacijo …
Zamujajo tudi z urejanjem dolgotrajne oskrbe starejših in področja urgentne medicinske pomoči, zmanjševanja čakalnih vrst v zdravstvu pa tudi oskrbe z energenti, če naštejemo le nekatere od najpomembnejših področij. Za to vlado se zdi, da so predsednik in ministri ter ministrice več na dopustu kot v vladnih pisarnah.
Edino, s čimer hitijo, je ugajanje nevladnim organizacijam z Metelkove 6 v Ljubljani, hitijo z odstranjevanjem ograje na slovenski južni meji za nemoten prehod nezakonitih migrantov, izničenjem zakonskih rešitev iz časa vlade Janeza Janše in novim davkom za potrebe polnjenja državne blagajne.
Epidemiji ni videti konca
Epidemija novega koronavirusa je še vedno v polnem razmahu, število dnevno potrjenih okužb je visoko; prejšnji ponedeljek, 8. avgusta, na primer, je bilo potrjenih 2.426 novih okužb. Število novih okužb pa se dnevno približuje številu dva tisoč. Oboleli zaradi covida-19 še vedno umirajo, število okužb narašča tudi v domovih za starejše občane. Večina bolnišnic po Sloveniji pa je že v začetku avgusta prepovedala obiske na oddelkih, ti so dovoljeni le izjemoma. Ob vsem tem se vlada obnaša zelo nedoraslo, ukrepov za jesen še vedno ni sprejela. Posebno skrb zbujajoč je primanjkljaj ukrepov za vrtce in šole, katerih vrata se bodo kmalu odprla. Kot kaže, posebnih zavezujočih ukrepov tudi ne nameravajo sprejeti, gradili naj bi »na zaupanju«, čeprav je že zdaj jasno, da tako ne bo šlo. Nekatere skupine prebivalstva pa že napovedujejo, da neobveznih priporočil ne nameravajo spoštovati.
Vrnitev »v rokav kihajoče«
Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ki je zdaj povsem v domeni stranke SD, vrnila pa se je celo »v rokav kihajoča« Nina Pirnat, sicer še vedno deluje posvetovalna skupina za spremljanje koronavirusa. Skupina je v začetku avgusta sporočila, da v primeru izrazitega poslabšanja epidemije covida-19 jeseni v vzgoji in izobraževanju predlagajo uvedbo obveznega samotestiranja v domačem okolju. Po predlogu bi bili kompleti za domače samotestiranje s kartico zdravstvenega zavarovanja dostopni v lekarnah ne glede na epidemične razmere.
V posvetovalni skupini, ki jo sicer vodi epidemiolog Mario Fafangel, predlagajo, da se v primeru širjenja epidemije covida-19 s pričetkom novega šolskega leta samotestiranje v domačem okolju v vzgoji in izobraževanju priporoči posameznikom s simptomi okužbe s koronavirusom in tistim, ki so bili v stiku z osebo s potrjeno koronavirusno okužbo.
Ta scenarij, poimenovali so ga kot prvi, bo veljal, če bo prevladovala različica koronavirusa, ki se naglo širi v vseh skupinah prebivalstva in pri večini ne povzroča težjega poteka covida-19, ki bi zahteval bolnišnično zdravljenje. Gre za scenarij, ki je ob trenutnih epidemičnih razmerah že v veljavi.
V primeru drugega scenarija pa v posvetovalni skupini priporočajo, da se samotestiranje na domu – v vzgoji in izobraževanju – razširi na vse posameznike in naj se obvezno izvaja vsaj enkrat na teden.
Drugi scenarij bi v veljavo stopil v primeru naglega širjenja različice koronavirusa, ki bi povzročila težji potek covida-19 v tako visokem deležu, da bi brez dodatnih javno-zdravstvenih ukrepov nastopila preobremenitev zdravstvenega sistema na vseh ravneh.
Če bodo odločevalci priporočila posvetovalne skupine upoštevali, bo komplete za domače samotestiranje po obeh scenarijih s kartico zdravstvenega zavarovanja mogoče prevzeti v lekarnah.
Iz zapisnika skupine sicer ni jasno, ali se predlog nanaša zgolj na učence ali tudi na zaposlene v vzgoji in izobraževanju.
Člani posvetovalne skupine so se seznanili tudi s strokovnim mnenjem delovne skupine za okoljske dejavnike in higieno. Kot je razvidno iz zapisnika, so v delovni skupini sprejeli priporočila za prezračevanje z namenom preprečevanja širjenja okužb s koronavirusom.
Med drugim priporočajo prezračevanje z rednim odpiranjem oken. V šolskih prostorih tako priporočajo zračenje ob na stežaj odprtih oknih vsakih 20 minut v času ogrevalne sezone. V drugih obdobjih priporočajo, da so okna stalno odprta – ob upoštevanjem zunanjih dejavnikov. Ob tem so pripravili tudi priporočila za mehansko prezračevanje. Po doslej znanem naj bi okna odpirali na vsakih 20 minut.
V šolstvu se tokrat, za razliko od časov vlade Janeza Janše, ne razburjajo, čeprav je jasno, da to niso nikakršni ukrepi. Vlada Roberta Goloba pa se do tega doslej še ni opredelila in, kot kaže, se še nekaj časa ne bo. S tem zanemarja svoje osnovne dolžnosti.
Prehranska draginja
Nad prehransko draginjo namerava nova vlada iti z ukrepom spremljanja cen osnovnih živil pri trgovcih. Gre za spremljanje 15 živil pri nekaterih večjih slovenskih trgovcih. Začelo naj bi se sredi septembra in trajalo do marca prihodnje leto. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je za to sredi julija objavilo javno naročilo, pred tednom dni pa so sporočili, da je bilo izbrano ljubljansko podjetje April 8. Oddalo je ponudbo v vrednosti nekaj več kot 47 tisoč evrov, »spremljanje cen pa je eden od vladnih ukrepov za naslovitev prehranske draginje«, kot nam je to že pred časom sporočal Robert Golob.
Gre seveda za čisto norčevanje iz potrošnikov in davkoplačevalcev. Takšno spremljanje cen osnovnih živil izvajajo gospodinjstva sama že dolgo časa, nasploh pa imamo v državi tudi druge organizacije, kot je na primer Zveza potrošnikov Slovenije, ki redno objavlja tovrstne analize. Kdo stoji za podjetjem April 8, trenutno še ni znano, iz razpisa pa je razvidno, da imajo lahko tudi podizvajalce. Več bo znanega, ko bo javno dostopna tudi pogodba s tem podjetjem. In kaj bodo popisovali in nam predstavljali za skoraj 50 tisoč evrov? V košarico bodo uvrščeni izdelki iz 15 skupin osnovnih živil – pšenična bela moka, beli kruh in testenine, goveji in svinjski zrezki ter piščančji fileji, mleko, tekoči jogurt, sir in maslo, jajca, jabolka, krompir, sončnično olje in beli sladkor.
Visoka inflacija
Slovenija se v zadnjih mesecih sooča z nadpovprečno visoko inflacijo. Dražijo se naftni derivati, hrana in električna energija, posledično se visoke cene prelivajo v cene drugih izdelkov in storitev, vse skupaj pa vodi v spiralno inflacijo. Na Statističnem uradu RS zadnje mesece pojasnjujejo, da je izrazit skok cen električne energije oziroma energentov posledica tega, da je vmes nehala veljati večina ukrepov za omilitev posledic visokih cen energentov, ki jih je sprejela vlada Janeza Janše. Julija je bila inflacija v Sloveniji že 11,7 odstotka, v državah z evrom 8,9 odstotka. Slovenska inflacija je bila tako že za 31,5 odstotka višja od inflacije v državah z evrom. Višjo inflacijo od Slovenije so imeli samo v štirih državah (Estonija, Latvija, Litva, Slovaška). Še v prvih mesecih letošnjega leta je bila Slovenija med državami z najnižjo inflacijo, v spodnjem delu lestvice. V Golobovem času se je vse spremenilo.
Zato velja: Nekaj mesecev ‘svobode’ in že smo z inflacijo v zgornjem delu lestvice, kot je na Twitterju opozoril Janez Janša, predsednik SDS. Dodajmo, da je bila inflacija v Sloveniji marca na 73 odstotkih povprečja držav z evrom. Junija smo bili že na 121 odstotkih, julija pa že na 131,5 odstotka povprečja.
Robert Golob je napovedal, da namerava inflacijo ukrotiti nekje v septembru. In to tako, da bo 10-odstotna, kar bo še vedno več, kot je danes v državah evroobmočja (8,9 odstotka). Glede na marec, ko je bila inflacija v Sloveniji 5,4 odstotka, ima Golob zdaj za cilj inflacijo podvojiti.
Rešitev so nižji davki
Marsikaj bi bilo lahko drugače, če bi vlada Roberta Goloba ukrepala hitro in pravočasno. Na to opozarjajo tudi v poslanski skupini SDS, kjer so v parlamentarni postopek že sredi maja vložili predlog sprememb zakona o davku na dodano vrednost (DDV). Glavni cilj tega je bil, da se za dobave električne energije, zemeljskega plina in daljinskega ogrevanja uporablja posebna nižja stopnja DDV, v višini 5 odstotkov. Z znižanjem stopnje DDV bi se spodbudila tudi potrošnja, kar bi ugodno vplivalo na gospodarsko rast ter konkurenčnost pa tudi na prihodke v državnem proračunu. Golobovi so nižje davke zavrnili. Zdaj sicer predlagajo nižji davek, vendar ne 5-, pač pa 9-odstotnega.
Hkrati je v javni razpravi še zakon o spremembah nekaterih davčnih zakonov. Iz izračuna je razvidno, da bodo plače vseh zaposlenih v letu 2023 nižje. Najemnine bodo višje, prizadeti bodo socialno najšibkejši. Vendar to nikogar v Golobovi vladi ne zmoti. Pomembno jim je le, da polnijo državni proračun, da bodo lahko denar delili tistim, ki so jim omogočili vladanje.
Zakon o dolgotrajni oskrbi
Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, javno grozi, da se bodo oskrbnine v domovih za starejše občane v primeru referenduma o noveli zakona o dolgotrajni oskrbi, ki jo je sprejela Golobova vlada, s 1. septembrom povišale za okoli 22 odstotkov. Na to se je odzvala evropska poslanka Romana Tomc in zapisala: »Ministra, ki razlaga, da bodo cene oskrbnin v domovih za starejše višje zaradi referenduma, bi morali odstraniti s položaja, ali zaradi nesposobnosti, ker ne obvlada svojega dela in ne zna zagotoviti denarja za plače zaposlenih v domovih za starejše občane, ali pa zato, ker laže.
Danes je Luka Mesec na funkciji ministra, kjer se pričakuje njegovo ukrepanje. Ne zanima nas iskanje razlogov, zakaj se česa ne da narediti. Zanimajo nas rešitve.«
Dodala je, da Sloveniji zaradi neizpolnjevanja obljub, danih Evropski komisiji, kjer dolgotrajna oskrba predstavlja enega od mejnikov, grozi tudi izguba evropskih sredstev.
Kako draginjo rešujejo v Nemčiji?
Nemško finančno ministrstvo bo zaradi visoke inflacije dvignilo splošno olajšavo in olajšavo za vzdrževane družinske člane, zaradi česar bodo davki za nemške državljane nižji. Nemčija je najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije, njihov finančni minister pa predlaga popolnoma nasprotne predloge za spopad z inflacijo kot slovenska vlada.
Zdravstvo: brez napotnic
Prav nič se ne premika niti na področju zdravstva. Ali pač? Z ministrstva za zdravje prihajajo novice, da naj bi čakalne dobe zmanjšali z omejitvijo izdajanja napotnic za zdravstvene preglede. To je torej ta Golobova zdravstvena reforma.
