Piše: G. B.
Včeraj so številni mediji poročali o aretaciji dveh ruskih vohunov v Ljubljani. Na našem spletnem portalu smo tako objavili povzetek iz javnega servisa STA, kjer so tudi objavili primere ruskih špijonaž drugod po Evropi.
Po pravici povedano je bilo vse skupaj precej nenavadno, saj je jasno, da se takšne akcije praviloma ne objavljajo v medijih. Razen – če obstaja res dober razlog. Kot je pisal Bojan Požar na svojem portalu Požareport, je “neuradna” informacija prišla do mainstream medijev iz vladnih krogov. Kot je še zapisal, je bila včerajšnja zgodba o prijetju ruskih vohunov “perfidno in ciljno distribuirana med ključne provladne medije, kar dokazuje tudi enoten slog poročanja, ko vsi orkestrirano uporabijo dikcijo: ‘po neuradnih, a zanesljivih informacijah’ …”
No, že časovnica je precej nenavadna, saj so vohune dejansko aretirali že 5. decembra lani, torej pred skoraj dvema mesecema. Zakaj je ta informacija prišla na dan šele zdaj in to tako rekoč tik pred sprejemom diplomatov pri slovenskem vodstvu? So bile morda krive nedavne proruske izjave zunanje ministrice Tanje Fajon? Je morala vlada reševati sebe pred mednarodno javnostjo, ker v resnici sedi na dveh stolih, izreka javno podporo Ukrajini, dejansko pa dela usluge agresorskemu Putinovemu režimu?
Kakorkoli že, celo poslanec Žan Mahnič, ki je bil v preteklosti že član komisije za nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami, je na tviterju opozoril, da razkrivanje takšnih informacij ni v nacionalnem interesu:
Marsikaj bi v peteklosti lahko bilo v javnosti, pa ni bilo. Da je zgodba o aretaciji dveh ruskih vohunov prišla v medije, pomeni veliko škodo za nacionalno varnost in vse protiobveščevalne operacije, ki jih @SOVA_SLO trenutno pelje. Kdor je to storil, je ravnal škodljivo za 🇸🇮.
— Žan Mahnič (@ZanMahnic) January 30, 2023
Zagotovo pa je, kot je zapisal Požar, zgodba zelo prišla prav premierju Robertu Golobu, da nekoliko odvrne pozornost javnosti. Kar je razumljivo glede na dejstvo, da ima Golob še vedno težave s korupcijsko afero na Kosovu. Njegov državni sekretar Andrej Benedejčič pa kandidira za funkcijo stalnega slovenskega predstavnika na sedežu zveze Nato v Bruslju, kjer je enkrat že bil, a ga je moral tedanji zunanji minister Karl Erjavec “reševati” zaradi preveč proruske usmerjenosti.
Je pa seveda možna še ena razlaga in sicer, da je lansiranje informacij o prijetih ruskih vohunih morda ustvarjanje alibija pred kakšno novo afero, ki bi razkrila nove povezave med sedanjo vladajočo garnituro in Putinovim režimom v Moskvi. Tako je Bojan Požar namignil tudi na paniko, ki vlada na ministrstvu za kulturo:
Viri: na @mk_gov_si @AstaVrecko panika, ker naj bi celo subvencionirali galerijo aretiranih ruskih vohunov.
– Postopek dodelitve subvencije naj bil sicer šele v teku, odločba še ni bila izdana, vendar že odobreno s strani @AstaVrecko @strankalevica …— BojanPožar (@BojanPozar) January 30, 2023
Seveda pa velja spomniti tudi na nedavne proruske izjave hrvaškega predsednika Zorana Milanovića, ki seveda prihaja iz kvote hrvaških socialistov (SDP), torej bratske stranke “naše” SD. Zdi se, da je s svojimi izjavami o tem, da Krim nikoli več ne bo ukrajinski, še najbolj šokiral svoje volivce, ki so pred tem odrekli podporo njegovi predhodnici Kolindi Grabar Kitarović, sedaj pa vidijo, da so naredili precej hudo napako.
Sicer pa velja spomniti, da se je ena najbolj razvpitih obveščevalnih afer zgodila prav na področju odnosov s Hrvaško. Njeni obmejni organi so namreč leta 1998 aretirali dva slovenska obveščevalca ter zasegli vohunski kombi pri Zavrču. Mediji pa so maja 2007 razkrili tajno lokacijo v središču Ljubljane, kjer je nemška obveščevalna služba (BND) s pomočjo slovenske nadzirala telekomunikacije z Balkana. Šlo je za skupni projekt Sove in BND, v okviru katerega so agenti prisluškovali iz zgradbe v bližini Telekomove stolpnice na Slovenski cesti, operacijo pa financirali iz črnega fonda.
Skratka, očitno se obeta novo razkritje o povezavah med slovensko vlado in Kremljem …
