Piše: Vida Kocjan
Dr. Monika Kirbiš Rojs, ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj v 16. slovenski vladi, je v pogovoru za naš medij predstavila svoje prve vtise na čelu resorja, ključne izzive pri črpanju evropskih sredstev ter vizijo regionalnega razvoja Slovenije. V obsežnem intervjuju je spregovorila o padcu Slovenije pri črpanju kohezijskih sredstev, nujnosti pospešitve projektov, pripravi na novo finančno perspektivo 2028–2034, decentralizaciji države, ustanovitvi pokrajin ter krepitvi lokalne samouprave. Posebej je poudarila, da morajo občine v državi videti partnerja in ne administrativne ovire.
Spoštovana ministrica dr. Monika Kirbiš Rojs, v novi 16. slovenski vladi ste prevzeli vodenje Ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj. Resor ste že dobro poznali iz časa, ko ste bili državna sekretarka. Kako ocenjujete prve tedne na čelu ministrstva? Kaj vas je najbolj presenetilo?
Kirbiš Rojs: Res je, resor sem zelo dobro poznala že iz preteklih mandatov, zato me organizacijsko ni moglo veliko presenetiti. Vedno tudi pozorno spremljam stanje na tem področju, saj se z regionalno politiko in evropskimi sredstvi ukvarjam že več kot 23 let. Ob prevzemu funkcije ministrice sem tako dobila predvsem potrditev obsega izzivov, s katerimi se soočamo pri izvajanju projektov in koriščenju evropskih sredstev. Najbolj me seveda skrbi dejstvo, da smo po podatkih Evropske komisije pri črpanju evropskih sredstev zdrsnili približno na 20. mesto med državami članicami Evropske unije. Pred štirimi leti je bila Slovenija na tem področju na četrtem mestu. Zaradi padca na lestvici sem čutila celo osebno prizadetost. Zato sem že v prvih dneh mandata začela intenzivne pogovore z resornimi ministrstvi, občinami, razvojnimi agencijami in predstavniki gospodarstva, da črpanje pospešimo.
Kako je potekala primopredaja, je primopredajni zapisnik že zaključen in podpisan?
Primopredaja je potekala korektno in profesionalno. Dosedanjemu ministru dr. Aleksandru Jevšku se zahvaljujem za sodelovanje in odprtost pri predstavitvi stanja. Primopredajni zapisnik nam daje realno sliko izhodišč, s katerimi začenjamo mandat.
Posebej pomembno je, da so bile v zapisniku jasno izpostavljene tudi težave. Med ključnimi ugotovitvami je dejstvo, da je leto 2026 na področju evropskih sredstev še obvladljivo, medtem ko za leto 2027 ni zagotovljenih dovolj pravic porabe za nemoteno izvajanje vseh načrtovanih kohezijskih projektov. To pomeni, da nekaterih pogodb sploh ni mogoče podpisati, če zanje ni zagotovljenega finančnega kritja. Zato primopredajnega zapisnika še nisem podpisala. Želim, da se s stanjem prej seznani še celotna vlada in da podrobno pregledamo finance. O problemu pa sem govorila že na zaslišanju v parlamentu in navedla tudi številke o minusu v proračunu ter možni trajni izgubi sredstev.
Prva naloga ministrstev je zato zagotoviti ustrezne proračunske pogoje za izvajanje projektov. Slovenija si ne sme in ne more privoščiti, da bi zaradi lastnih administrativnih ali finančnih omejitev izgubila evropski denar.
Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!
