-1.1 C
Ljubljana
ponedeljek, 6 februarja, 2023

(INTERVJU) Predsednik SDS Janez Janša: “Vsi trije zakoni, če jih ne zavrnemo z glasom proti, siromašijo Slovenijo. Tako ali drugače vam jemljejo denar iz žepov in pravico odločanja iz vaših rok”

Piše: Metod Berlec 

Pred referendumsko nedeljo smo se pogovarjali s trikratnim predsednikom slovenske vlade, dvakratnim predsedujočim Svetu Evropske unije in predsednikom Slovenske demokratske stranke Janezom Janšo. Med drugim smo ga vprašali, kako komentira delovanje Golobove vlade, zakaj je v nedeljo na referendumih treba trikrat glasovati proti, in kako komentira izid nedavnih predsedniških volitev ter s tem povezane špekulacije. 

Janez Janša je bil politično aktiven že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Širši slovenski javnosti je postal znan v času procesa proti četverici JBTZ pred Vojaškim sodiščem v Ljubljani. V prvi slovenski demokratični (Demosovi) vladi je bil minister za obrambo. Skupaj z Igorjem Bavčarjem je uspešno vodil slovenske oborožene sile proti agresorski Jugoslovanski armadi leta 1991. Leta 1993 je postal predsednik Slovenske demokratske stranke, s katero je leta 2004 prvič zmagal na parlamentarnih volitvah. V letih 2004–2008 je bil prvič predsednik slovenske vlade. V prvi polovici leta 2008, ko je Slovenija predsedovala  Svetu Evropske unije, je vodil Evropski svet in Svet EU. Leta 2012 je v času velike finančne in gospodarske krize postal še v drugo predsednik vlade. Na državnozborskih volitvah 2018 je s SDS znova zmagal. Od razglasitve epidemije novega koronavirusa marca 2020 pa do konca maja 2022 je bil znova predsednik vlade in v drugi polovici leta 2021 tudi predsednik Sveta Evropske unije. Na zadnjih državnozborskih volitvah je s svojo stranko dosegel dva poslanska mandata več kot pred štirimi leti, vendar to ni zadostovalo za relativno zmago in možnost sestave večinske koalicije. Je poslanec Državnega zbora Republike Slovenije in podpredsednik Mednarodne sredinske internacionale CDI.

DEMOKRACIJA: Gospod Janša, čeprav je od tega minilo že sedem mesecev, bi vas najprej vprašal, kako danes gledate na izid zadnjih državnozborskih volitev in na to, da je levici znova uspel veliki met s t. i. novim obrazom. Čeprav dobro veva, da v primeru predsednika Gibanja Svoboda ne gre za nov obraz … 

Janša: Na aprilske volitve smo šli kot največja stranka sicer manjšinske vladne koalicije. Na njih sta SDS in NSi izboljšali rezultat, a ne dovolj, da bi nadomestili izpad strank SMC in DeSUS iz parlamenta.  Golobova lista je v bistvu dobila nekaj manj od seštevka glasov tistih levičarskih strank, ki so iz parlamenta izpadle. Ker pa sta se v DZ uvrstili tudi sicer oskubljeni SD in Levica, SLS s partnerji pa ne, smo spet dobili levičarsko vlado oziroma izvršilni organ vzporednega mehanizma. 

DEMOKRACIJA: V pretekih mesecih ste se vzdržali komentiranja delovanja aktualne vlade nekako v skladu z demokratičnim, parlamentarnim načelom, da se vsaki novi vladi da na voljo vsaj sto dni političnega miru. Sedaj je Golobova vlada na oblasti skoraj pol leta. Kako ocenjujete njeno delo? 

Janša: Podrli so ograjo na meji s Hrvaško in povabili v Slovenijo na tisoče nezakonitih migrantov. 63 milijonov evrov so vzeli upokojencem za dolgotrajno oskrbo in jih namenili za migracije. Dvignili so inflacijo na 10 odstotkov, gospodarsko rast pa strmoglavili. Medtem ko smo bili lani najboljši v EU, do junija letos tudi v vrhu, je Slovenija v tretjem četrtletju, ki ga v celoti pokriva čas Golobove vlade, strmoglavila. Samo Latvija je imela v EU večji padec rasti kot Slovenija.  

Foto: Polona Avanzo

Spremeniti hočejo zakon o dohodnini in ljudem vzeti povišanje neto plač. To jim za zdaj še preprečujemo s proceduralnimi manevri.  Draginjo blažijo na enak način kot šerif iz Notinghama v Robinu Hoodu. S povišanjem pokojnin za 4,5% odstotka za dva meseca so upokojenki z najnižjo pokojnino dali 13 evrov mesečno, upokojencu Milanu Kučanu pa dodatno 150 evrov. Ne glede na iztek mandatov so iz nadzornih svetov in uprav ne glede na rezultate poslovanja počistili vse, ki jim ideološko niso blizu. Enostransko so prekinili temeljno pogodbo za okrepitev ognjene in zaščitne moči Slovenske vojske.  

Od pozitivnih stvari lahko omenimo nadaljevanje diplomatskih prizadevanj za izvolitev Slovenije v Varnostni svet OZN, uskladitev z občinami glede povprečnin ter vsaj načelno in večinoma z EU usklajeno podporo Ukrajini. Sicer pa so proti naši vladi prvo interpelacijo, in to v času epidemije, vložili že po dveh mesecih, zato teh sto dni od takrat naprej v Sloveniji nima nobene veljave več.  

DEMOKRACIJA: V nedeljo bo potekalo glasovanje o treh zakonodajnih referendumihin sicer o noveli zakona o vladi (ZVRS-J), noveli zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-A) in noveli zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1B). Volivke in volivci se bodo na referendumih odločali, ali so »za« uveljavitev omenjenih treh novel zakonov ali »proti«. Pobudnica teh treh referendumov je SDS, ki je tudi uspešno zbrala podpise državljanov za razpis teh zakonodajnih referendumov. Zakaj je po vašem mnenju treba v nedeljo glasovati »proti« noveli zakona o vladi? 

Janša: Vsi trije zakoni, če jih ne zavrnemo z glasom proti, siromašijo Slovenijo. Tako ali drugače vam jemljejo denar iz žepov in pravico odločanja iz vaših rok. V Sloveniji nas je 40-krat manj kot v Nemčiji, imeli pa bi za četrtino več ministrstev. Nova se ustanavljajo za to, da se ustvarijo ministrski stolčki za predsednike strank, ki so jih volivci pregnali iz parlamenta. Za Alenko Bratušek, Marjana Šarca in deloma Luko Mesca. To je edini razlog, ki bo davkoplačevalce stal v perspektivi na desetine milijonov evrov, če zakona ne zavrnemo. 

DEMOKRACIJA: Zakaj naj ljudje glasujejo »proti« noveli zakona o dolgotrajni oskrbi? 

Janša: Ker ta novela dolgotrajno oskrbo blokira. Za zdaj za eno leto, potem pa bodo prišli na dan z novim podaljšanjem. Blokirajo zakon, ki bo v naslednjih letih sto tisočem naših sodržavljanov, ki so Slovenijo gradili, omogočal dodatno oskrbo, ki je danes na njihovih plečih in na plečih njihovih svojcev.  

Seveda to stane in to je glavni motiv, da zakona ne želijo uveljaviti. Milijone raje namenjajo za nepotrebne študije, za plačevanje privilegijev in svoje paravojske na Metelkovi 6, ki so v času epidemije vsak petek kolesarile, grozile in razbijale po Ljubljani. Pa seveda za privabljanje novih volivcev. To se nazorno vidi v predlogu dopolnitev proračuna za leto 2023. Vlada predlaga, da se v dopolnitvi proračuna za prihodnje leto vzame 63 milijonov iz postavke za (pretežno) upokojence in se nameni za ilegalne migrante.         

DEMOKRACIJA: In zakaj naj ljudje v nedeljo glasujejo »proti« noveli zakona o Radioteleviziji Slovenija? 

Janša: Ker je ta novela v temeljnem nasprotju z ustavo. Sredi mandata obglavlja vodstvo RTV SLO in namesto njega postavlja organ, ki ga sestavljajo tranzicijski levici prijazni predstavniki, organizacij ki jih oni nadzorujejo. Sedaj v programskem svetu RTV SLO sedijo večinoma predstavniki gledalcev in poslušalcev, vlada pa predlaga, da jih zamenja politični organ, podrejen strankam, ki sestavljajo aktualno vladno koalicijo. 

 DEMOKRACIJA: Za nami so predsedniške volitve. Kako komentirate dejstvo, da je kljub težkemu tranzicijskemu nahrbtniku zmagala Nataša Pirc Musar in ne Anže Logar, ki tega nima? 

Janša: V Sloveniji tranzicijski nahrbtniki delujejo v nasprotno smer, kot bi delovali v delujočih demokracijah. Poleg tega smo že pozabili, da je na prejšnjih predsedniških volitvah Marjan Šarec  skoraj premagal Boruta Pahorja. Letos pa prav ta Marjan Šarec ni bil izvoljen niti za poslanca. Ali da je nekoč Danilo Türk dobil več kot 60 odstotkov glasov.  

To govorim zato, da bi bolje razumeli, da na volitvah v Sloveniji velikokrat ne zmaga tisti, ki je boljši, ampak tisti, ki ima za sabo večjo moč, razen takrat, ko se izbira samo med različnimi odtenki iste barve. Tako je bilo tudi že davnega leta 1989, ko je na tako imenovanih prvih demokratičnih volitvah za predsednika predsedstva SFRJ iz Slovenije Janez Drnovšek premagal Marka Bulca.  

Ob tem se pozablja, da takratna SZDL drugim kandidatom sploh ni dovolila, da bi bili uvrščeni na volilno listo. Danes mehanizem ne deluje na enak način, saj je prilagojen formalnemu ustavnemu okviru. So pa rezultati podobni. Kadar se vsa ta popolnoma nesorazmerna moč vzporednega mehanizma osredotoči v podporo enemu kandidatu, lahko na volitvah zmaga tudi Jaka Racman ali Miška Miki.

Foto: Polona Avanzo

 

Ta praktično absolutna medijska prevlada se je npr. v drugem krogu predsedniških volitev najbolj popolno odrazila v vprašanjih kandidatki, ki bi morala biti postavljena, pa jih ni bilo. Na primer v vprašanju, ki ji ga noben voditelj soočenj na RTV SLO, POP TV ali Planetu TV ni smel postaviti, potem ko je ta vehementno ponavljala, da ona in njen mož ter njuna podjetja prav vse davke plačujeta v Sloveniji, čeprav je bila slika njunega prestižnega maseratija objavljena na številnih spletnih portalih. »Kje ste plačali davek za avto, ki je registriran v Nemčiji?« Preprosti volivci ne razumejo zapletenih lastniških hobotniških shem. Vsak pa razume, kje se plačajo dajatve, ko registriraš nov avtomobil.  

Če bi se ta ali podobna okoliščina pojavila npr. pri Anžetu Logarju, bi ga polovico soočenj vrtali z njo. Kot so npr. Franceta Arharja z njegovo plačo v kampanji leta 2002. Bil bi pečen, še preden bi se volišča odprla. V teh okoliščinah je bil rezultat Anžeta Logarja blizu tega, kar se je dalo doseči. 

Celoten intervju, v katerem Janša tudi konkretno spregovori o prihodnosti dr. Anžeta Logarja, si lahko preberete v tiskani izdaji nove številke Demokracije!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine

1 komentar