Avtor: Vida Kocjan
Kadrovski števec prvih 10 dni kaže kar 64 menjav. Vlada Roberta Goloba se ukvarja predvsem s kadrovanjem in obračunava z drugače mislečimi, bolj malo ali nič pa z reševanjem težav državljanov. Kadrovanje, revanšizem in veseljačenje so zaznamovali prvih deset dni Golobove vlade.
Vlada pod vodstvom Roberta Goloba, ki je bila imenovana 1. junija, doslej ni pokazala nobenega rezultata. V desetih dneh so imeli sicer tri redne seje in dve dopisni, vendar so bile točke dnevnega reda samo kadrovanje. Ob koncu preteklega tedna pa so poskrbeli še za zastave LGBT in jih razobesili ob posameznih ministrstvih, nekateri od ministrov in njihovih ožjih sodelavcev so se udeležili sobotne Parade ponosa v Ljubljani.
Kadrovski števec: 64
Golobova vlada je v samo 10 dneh izvedla neverjetnih 64 kadrovskih menjav. Že na prvi, ustanovni, seji je izvedla 14 kadrovskih menjav. Zamenjali so Uroša Urbanijo, direktorja Urada Vlade RS za komuniciranje in za vršilca dolžnosti direktorja imenovali Dragana
Barbutovskega. Nemudoma so pohiteli še z zamenjavo vršilke dolžnosti direktorice Službe Vlade RS za zakonodajo, Matejo Lekan Štrukelj je zamenjal Rado Fele. Naslednja kadrovska čistka je potekala na policiji, kjer so zamenjali generalnega direktorja Antona Olaja z njim lojalnim Boštjanom Lindavom. S položaja direktorja Obveščevalno-varnostne službe so odstavili Jaroša Britovška in ga nadomestili z Andrejem Feferjem. Nekatere od teh zamenjav so razumljive, saj vsaka vlada nastavi svoje kadre, ki jim zaupa.
Takojšen poseg v Urad RS za preprečevanje pranje denarja
Povsem nerazumljivo pa je, da so že na ustanovni seji odstavili Damjana Žuglja, direktorja Urada RS za preprečevanje pranja denarja. Na njegovo mesto so imenovali javnosti neznano Aniko Vrabec Božič. Poznavalci navajajo, da so Žuglja odstavili na zahtevo Roberta Goloba, ki je v predkazenski preiskavi zaradi svojega poslovanja v družbi GEN-I in odtekanja denarja iz te družbe. Vse skupaj je povezano tudi s preiskavami poslovanja podjetij in z odprtimi bančnimi računi na Balkanu. Na Kosovu pa so v parlamentu ustanovili celo preiskovalno komisijo, saj naj bi bil v to vpleten tudi njihov državljan Martin Berishaj. Slednji naj bi bil denarna mula za Roberta Goloba.
NIJZ v roke stranke SD
Nenormalne so tudi zamenjave v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) in Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano.
Golobova vlada je že na prvi seji štiri dosedanje člane sveta NIJZ zamenjala s štirimi svojimi, prav vsi pa so člani SD. Roka Tavčarja, Mateja Forteja, Marijo Rogar in Silvo Duh so zamenjali z Mitjem Blagajnejem, Mileno Kramar Zupan, Branetom Bregarjem in Andražem Jakljem. S tem so Golobovi vzpostavili temelje za zamenjavo direktorja NIJZ Milana Kreka. Slednji je prejšnji teden javnosti razkril, da novi minister za zdravje Danijel Bešič Loredan že več dni pritiska nanj, naj odstopi z mesta direktorja NIJZ. Bešič Loredan je razkril, da je Krekovo zamenjavo zahteval predsednik vlade Robert Golob, on pa je »samo eksekutor«. Če se Krek ne bo umaknil, bodo nanj začeli izvajati pritiske, tudi medijske. Ker je Krek razkril pritiske, so nato začeli s postopki sprememb v NIJZ, po katerih bi Kreka lahko razrešili na drugačen način. Milan Krek, ki velja za nepolitičnega človeka, je tudi razkril, naj bi za novega direktorja NIJZ imenovali Branka Gabrovca, člana sveta za zdravstvo v stranki SD. NIJZ bo tako po predvidevanjih prešel popolnoma pod oblast stranke SD.
Energetika h Golobu
Nasploh za Golobovo vlado velja, da imajo koalicijske partnerice razdeljena področja delovanja. Pri tem si je Robert Golob obdržal področje energetike in s tem popoln monopol v njej. Tako je vlada že na drugi redni seji dan po imenovanju zamenjala člane nadzornih svetov v družbah Elektrogospodarstvo Slovenije (Eles), sistemskem operaterju prenosnega elektroenergetskega omrežja, SODO, javni službi distribucijskega operaterja električne energije, in Borzen, operaterju
trga z elektriko. Vse družbe so v državni lasti tako kot tudi Družba za upravljanje investicij (DRI). Nadzorne svete so v celoti prevzeli kadri iz Gibanja Svoboda. Veliko vlogo pri tem je imel Andrej Ribič, nekdanji predsednik uprave Elektra Ljubljana in tesen Golobov sodelavec tako v energetiki kot v stranki, ki jo zdaj obvladuje. Ribič bo predvidoma tudi predsednik nadzornega sveta Elesa, hkrati naj bi ciljal na mesto predsednika uprave Družbe za avtoceste (Dars). Za novega člana nadzornega sveta DRI pa so imenovali Branka Ribiča (zaposlenega na Darsu), brata Andreja Ribiča. Nismo torej priča samo kadrovskemu cunamiju, ampak tudi nepotizmu.
Mudi se jim v državna podjetja
Naslednja ciljna postaja je zamenjava vodilnih v Slovenskem državnem holdingu (SDH). Po navedbah komentatorja Petra Gregorčiča v Uri moči z Bojanom Požarjem pa gre v tem primeru za trši oreh. Zakon o SDH je namreč zelo natančen, zato naj bi zdaj po Gregorčičevih navedbah ljubljanski odvetnik Stojan Zdolšek za novo vlado pripravljal spremembe zakona, ki naj bi omogočile, da bodo lahko menjavali ljudi tudi po SDH, s tem pa bodo Golobovi dobili prost vstop še v druga podjetja, ki so v državni lasti. Kadrovske čistke bodo popolne, pot do »prihvatizacije« pa prosta.
DUTB h Golobu in SD
V načrtu je tudi združitev SDH z Družbo za upravljanje terjatev bank (t. i. slabo banko). To je bilo načrtovano že v času prejšnje vlade. Novo pa je, da je odvetnik Franci Matoz po imenovanju nove vlade odstopil s funkcije neizvršnega direktorja in predsednika upravnega odbora DUTB. Vlada je že na seji 1. junija v vlogi skupščine DUTB poskrbela tudi za to, da je na mesta neizvršnih direktorjev DUTB imenovala svoje ljudi. To so Žiga Debeljak (izbranec Roberta Goloba, ki je tudi predsednik upravnega odbora DUTB), Miha Resman, Diana Milivojević in Rok Marolt. V tem delu si kadre delita Golob in stranka SD. Uradno naj bi nove kandidate predlagala novi finančni minister Klemen Boštjančič (Gibanje Svoboda) in gospodarski minister Matjaž Han (SD).
Direktor FURS enake metode
Generalni direktor Finančne uprave RS (FURS) Ivan Simič je skladno s svojimi napovedmi odstopno izjavo novemu ministru za finance poslal na dan imenovanja vlade, to je 1. junija. Golobova vlada pa je nato konec prejšnjega tedna za vršilca dolžnosti generalnega direktorja imenovala Petra Gruma. Gre za kader Golobovega Gibanja Svoboda. Grum, ki je bil od 2014 do 2020 med drugim namestnik takratne generalne direktorice FURS Jane Ahčin, pa je že napovedal podobne postopke preverjanja dosedanjih odločitev, posredno tudi kadrovske čistke.
Pritiski in grožnje zaposlenim
In zdaj smo pri seznamih, ki jih je že na začetku od ministrstev zahtevala Golobova vlada. Ta je že na prvi seji zahtevala seznam vseh javnih uslužbencev, ki so se od 1. januarja 2020 do 1. junija 2022 zaposlili, napredovali ali bili premeščeni. Od ministrstev in služb so zahtevali sezname z nazivi, plačnim razredom in tipom zaposlitve (za nedoločen čas, nadomeščanje, zaposlitev na zaupanje). Skrb zbujajoče je, da je takšen manever podprla tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Po njenem gre za informacije javnega značaja, hkrati pa je zelo zanimivo in povedno, da vlada teh seznamov ni pripravljena predstaviti javnosti. Sklepamo torej lahko, da gre za revanšizem in pritisk na zaposlene, njihovo discipliniranje, grožnje in žuganje. Mnenje Janeza Šušteršiča o tem za Siol.net lahko preberete v posebnem okvirju.
