Piše: Vida Kocjan
Levičarji znova dokazujejo, da se ne spoznajo na ekonomijo. Zadnje dni so zagnali kampanjo, ki naj bi dokazovala, da je Janševa vlada javnofinančno neuspešna, kar je seveda daleč od resnice. Manipulirajo s podatki, ki so nepopolni, hkrati pa še zavajajo.
Tako je Roman Jakič, član nekdanjih propadlih strank Zares in LDS, danes pa predsednik sveta SAB, objavil grafa (BDP in javni dolg), ki naj bi dokazovala, kako uspešne so bile leve vlade in kako neuspešne naj bi bile vlade, ki jih je vodil Janez Janša. Pa to drži? Seveda ne.
Izredno uspešna prva Janševa vlada
Najprej se vrnimo v leta prve vlade pod vodstvom Janše od 2004 do 2008, ko je Slovenija gospodarsko in finančno izredno napredovala. Izrazit napredek je bil v letih 2006 in 2007, ko smo dosegali zgodovinsko gospodarsko rast. Ta je bila 5,7- in 7-odstotna. Nikoli prej in nikoli potem ni bila več taka. Izredno nizko je bilo tudi stanje dolga. Prva Janševa vlada je konsolidirani dolg države v štirih letih povečala za vsega 900 milijonov evrov. Ob koncu leta 2008 je bilo skupnega dolga 8,3 milijarde evrov (z dolgom od časa osamosvojitve vred). Še pomembnejši pa je podatek o deležu dolga v bruto domačem proizvodu (BDP), ta je bil 21,8 odstoten.
V letu 2007 je država prvič v zgodovini dosegla izravnano bilanco med prihodki in odhodki. Proračunski presežek je bil sicer majhen, vendar je bila to dobra popotnica za naprej. In kar je še pomembno, Slovenija je leta 2008 dosegala 90 odstotkov BDP na prebivalca v EU v standardih kupne moči na prebivalca v primerjavi s 15 članicami EU. Danes bi rekli v primerjavi z jedrnimi državami. Med novimi državami članicami, ki so se v tistih letih pridružile EU, je bila Slovenija po tem kazalniku vodilna.
Leto 2008 prelomno vsaj z dveh vidikov
V prelomnem letu 2008 smo bili priča svetovni finančni krizi, ki se je s stečajem ameriške banke Lehman Brothers začela že poleti 2007 v Združenih državah Amerike. Stečaj banke je zaznamoval začetek svetovne finančne krize, ki je nato prešla tudi v Evropo. Finančna kriza se je pozneje nadaljevala v veliko gospodarsko krizo. Dogodki niso bili nenadni, trajalo je več kot leto dni. Pri tem sploh ni primerjave s tem, kar se dogaja v času zdajšnje zdravstvene krize zaradi novega koronavirusa. Ta je bila nenadna.
Veliki murgelski pok Slovenijo spravil na kolena
Vlada Janeza Janše se je takrat temeljito pripravljala na čas, ki prihaja. Volitve jeseni 2008 pa so stvari spremenile. Po velikem poku iz Finske, ki je bil na Finsko izvožen in nato uvožen v Slovenijo, imenovanem Patria, so na volitvah jeseni 2008 zmagale stranke SD, LDS in danes propadli Zares. Veliki pok je napovedal Milan Kučan, zadnji partijski sekretar Zveze komunistov Slovenije. Pri t. i. delanju afere so sodelovali Drago Kos, nekdanji kriminalist (poznejši soprog Tjaše Slokar Kos, direktorice in odgovorne urednice informativnega programa 24ur na POP TV), in Milan Martin Cvikl. Z dejavnimi pomočniki seveda. Cvikl je bil v obdobju od 2004 do 2008 poslanec LDS, nato je prestopil v SD. Javno pa je povedal, da bo njegova glavna naloga v tistem mandatu rušenje vlade Janeza Janše. Tako Kos kot Cvikl sta na Finskem imela znance in stvar je stekla. To je samo del tega, kar se je takrat dogajalo. Volitve leta 2008 so bile tako ukradene.
Po zmagi trojčka SD, LDS in stranke Zares (Boruta Pahorja, Katarine Kresal in Gregorja Golobiča), ki so zadnji hip pod patronatom omrežij sklenili koalicijo, se jim je pridružila še stranka DeSUS s Karlom Erjavcem na čelu.
Foto: STA
Pijani od zmage so se zanašali na Nemčijo
Z imenovanjem vlade oziroma začetkom dela so zavlačevali do zadnjega. V tem času je vlada v odhajanju pod vodstvom Janeza Janše pripravila celovit sveženj ukrepov, finančna kriza je bila namreč že pred vrati. V svežnju je bilo kar 65 ukrepov, a so se jim v koaliciji SD, LDS, Zares in DeSUS posmehovali. Kot kaže, jih niti pogledali niso, kaj šele udejanjili.
Takrat so poznavalci poročali, da so se po zasedbi ministrskih in drugih visokih uradniških položajev več tednov in mesecev samo veselili svoje zmage. Ali kot je bilo pogosto slišati, pijani zmage so zanemarjali vse drugo. Krize niso jemali resno, zanašali so se na Nemčijo, ki naj bi bila kot slovenska največja gospodarska partnerica tudi odrešiteljica naše države, ne da bi bilo treba njim karkoli postoriti. Ko so se spomladi 2009 zbudili iz spanja, pa je bilo za Slovenijo že prepozno. Slovenija se je pospešeno poglabljala v krizo. To so nato hiteli reševati z nekakšnimi interventnimi ukrepi, ki pa niso imeli veliko učinkov.
Navzdol gre hitro, navzgor teže
Uničevali so gospodarstvo in javne finance. Navzdol je šlo hitro, navzgor pa gre že po fizikalnih zakonih bistveno teže in traja precej dlje od padanja. Po letu 2008 se je zadolževanje države začelo drastično povečevati. Samo v letu 2009 so najeli 4,2 milijarde evrov dodatnih posojil, do leta 2011 je konsolidirani državni dolg narasel že na 17,2 milijarde evrov. V primerjavi z letom 2008 se je več kot podvojil.
BDP se je zniževal, posledično se je stanje dolga v njem povečevalo. Z 21,8 odstotka v letu 2008 se je dolg države povečal že na 46,5 odstotka BDP. Blaginja državljanov se je slabšala; kazalnik za to je BDP na prebivalca v standardih kupne moči. Ta se je z 90 odstotkov znižal na vsega 83 povprečja EU. Pri tem je treba vedeti, da je bila kriza tudi v drugih državah EU, vendar nikjer tako huda kot v Sloveniji. V SD, LDS, Zaresu in DeSUS so s tem državljane glede na blaginjo pahnili za nekaj let nazaj.
Leta 2011 pobegnili, vrgli puško v koruzo
Leta 2011 so nato vrli voditelji SD, LDS, Zaresa in DeSUS ugotovili, da razmeram niso kos. Vrgli so puško v koruzo in razpisali predčasne volitve v državni zbor. Strahopetno so pobegnili, za sabo pa pustili 17,2 milijarde evrov dolga.
Globoka država je iskala rešitelja in na dan potegnila ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Na magistrat je odkorakala četica stricev in tet ter ga “prepričala”, da je stopil v politiko. Pred tem je Janković ustanovil stranko Pozitivna Slovenija, na volitvah 2011 zmagal, vendar ni znal šteti do 46. Toliko glasov bi namreč potreboval v državnem zboru za izvolitev za mandatarja nove vlade.
Janševa druga vlada reševala, kar se je reševati dalo
V začetku leta 2012 so bili vlado nato primorani prepustiti Janezu Janši, da je začel z reševanjem države. Država se je v letu dni zadolžila za 2,2 milijarde evrov, sprejet je bil zakon, ki je omejeval nezadržno javnofinančno porabo. Nato so strici in tete iz ozadja potegnili iz rokava novega asa, in sicer Gorana Klemenčiča, takratnega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). KPK je spisala domnevno obremenjujoče poročilo o premoženjskem stanju predsednika vlade. Nekateri koalicijski partnerji, med njimi Državljanska lista Gregorja Viranta in tudi DeSUS s Karlom Erjavcem na čelu, so pobegnili. Mimogrede, poročilo KPK je pozneje padlo.
V letih Alenke Bratušek dolg narasel za več kot 10 milijard evrov
Stranki LDS in Zares sta propadli, globoka država je kot novo rešiteljico v začetku leta 2013 ustoličila Alenko Bratušek. Slednja se je vmes skregala z Jankovićem, izstopila iz Pozitivne Slovenije in ustanovila svojo stranko. Z njo je odšel tudi Roman Jakič, ki zdaj spet upa na (svoj) uspeh.
Bratuškova je takoj začela z reševanjem tajkunskih posojil v državnih pa tudi zasebnih bankah − Factor banki in Probanki. Slovenija se je v letih 2013 in 2014 zadolžila za10,8 milijarde evrov. Ob koncu leta 2014 je bila država zadolžena že za 30,2 milijarde evrov (skoraj štirikrat več kot leta 2008). Delež dolga v BDP se je z 21,8 odstotka v letu 2008 v vsega nekaj letih povečal na 80,3 odstotka.
Alenka Bratušek (Foto: STA)
Zadolževanje tudi po 7-odstotni obrestni meri
Ne samo to. Vlada Alenke Bratušek je državo zadolževala po izredno visokih obrestnih merah, tudi 7- in večodstotnih. Za obresti pa smo plačevali po 833 milijonov evrov letno. Bratuškova je nato maja 2014 napovedala svoj odstop. To je storila, potem ko jo je v času prvomajskih praznikov v njenem kabinetu obiskal Milan Kučan. Domnevno naj bi se bila pogovarjala o davku na dodano vrednost, ki ga je vlada Alenke Bratušek dvignila z 20 na 22 odstotkov za storitve in z 8,5 na 9,5 odstotka za hrano, zdravila in podobno. Vsaj tako je Kučan povedal, potem ko so ga zasačili na obisku pri Bratuškovi.
Resnica je bila seveda drugačna. Junija 2014, tri tedne pred volitvami, so Janeza Janšo nezakonito poslali v zapor, na hitro potegnili novo ime, šest tednov pred volitvami je bila ustanovljena Stranka Mira Cerarja in nato na volitvah zmagala. Zavoženo vodenje države pa še danes ni popravljeno; makroekonomski kazalniki so še vedno komaj nad vodo.
Zdajšnje krize ni mogoče primerjati s krizo pred leti
V letu 2020 nas je doletela zdravstvena kriza. Marjan Šarec je januarja 2020 vrgel puško v koruzo. Na srečo je prišlo do oblikovanja nove koalicije. Končnih podatkov za leto 2020 sicer še ni, za zdaj pa kaže, da bo v letu 2020 opazen zdrs makroekonomskih kazalnikov, zadolžitev države pa je po zdajšnjih kazalnikih okoli 78 odstotkov BDP.
Razlika med krizama je ogromna. Medtem ko je Pahorjeva vlada povečevala javni dolg za financiranje rastočega javnega sektorja, je vlada Alenke Bratušek dolg povečevala za reševanje tajkunov ter državnih in dveh zasebnih bank. Zdajšnja vlada pa denar namenja za blažitev posledic epidemije tako v gospodarstvu kot pri prebivalstvu.
