-0.2 C
Ljubljana
torek, 30 novembra, 2021

Časopisni arhivi razkrivajo, da je bil komunist Kučan še 14 dni pred padcem berlinskega zidu prepričan o zmagi revolucije

Piše: Domen Mezeg (Nova24tv)

“V (dis)kontinuiteti razvoja ZKS od desetega kongresa do danes pa je pomembno to, da smo zagotovo naredili evolucijo, pri čemer se nismo odrekli pomembnemu izhodišču: Socializem, revolucija, samoupravljanje,” je 27. oktobra 1989 na plenumu CK ZK Slovenije izjavil tedanji vodja slovenskih komunistov Milan Kučan. 

Izjava zadnjega partijskega šefa Milana Kučana pa je le ena v nizu spornih izjav, ki jih je v tistem prehodnem času izrekel, in ki jasno kažejo na to, da Kučan v resne spremembe družbeno-političnega sistema vse do zadnjega ni verjel. “Volk dlako menja, narave pa nikoli”, pravi pregovor. Izpostaviti gre še dve, prva se glasi: ”Za nikakršen odhod in odcepitev od Jugoslavije ne gre. Z dopolnili smo ustvarili pomembne pogoje za prihodnost, za socializem po meri ljudi.”

Kučan je potemtakem vse do zadnjega verjel tudi v Jugoslavijo, kar potrjuje še druga sporna izjava: “Slovenske identitete, naj si še tako domišljamo, da je, v Evropi in svetu ni, vsaj ne kot del nečesa avtonomnega in do kraja razpoznavnega. Je predvsem identiteta Jugoslavije ali celo Balkana.” Znano je tudi, da je 15. aprila leta 1988 delavce, ki so se zavzemali za samostojnost in demokracijo, zmerjal s fašisti, kar pojasnjuje marsikatero dogajanje v sedanjem času. Vsakomur je jasno, da Kučan ni kdorkoli. Njegov vpliv na politiko se beleži že vse od 60. let 20. stoletja dalje, medtem ko je bil od 70. let naprej zadolžen za področje medijev. Časa je bilo na pretek za utrjevanje pozicije in tkanje vezi.

Kučan je še tik pred padcem berlinskega zidu verjel v socializem, revolucijo in samoupravljanje. (Foto: Twitter)

Danes pa je velik vzornik tako za povprečne “vernike” kot tudi za tiste z dostopom do vzvodov oblasti. Še dandanes se mnogi novinarji nacionalne RTVS obremenjujejo s Kučanovim ugledom, njegovo javno podobo, kot je pojasnil tudi zgodovinar in novinar te medijske hiše Jože Možina“Na RTV sta jih vedno strašno skrbela lik in delo Milana Kučana. In ko smo poročali o povojnih pomorih.” In podoben odnos do Kučana ima kar 80 odstotkov slovenskega medijskega prostora. Politični aktivizem in antijanšizem se namreč neguje že v klopeh FDV-ja.

Kučan se v javnosti prikazuje kot dobrohoten Dedek Mraz, v resnici pa aktivno meša štrene v politiki in družbi
Ta vpliv pa se zagotovo ne konča le pri medijih, ampak seže tudi na druga področja družbenega življenja. Njegov vpliv iz ozadja ni zanemarljiv, zato se ga je upravičeno prijel vzdevek “stric iz ozadja”. V javnosti se sicer prikazuje kot dobrodušni “Dedek Mraz”, ki nikomur noče nič žalega. V intervjujih z njim pa ni mogoče spregledati njegovega izjemnega vpogleda v družbeno-politične razmere. Zanimiv je tudi njegov posredni politični aktivizem, ki se odraža prav skozi pogovore za osrednje medije, iz katerih pretežno veje nenaklonjenost do aktualne vlade in naklonjenost do levice.

Ljubljana, Kongresni trg. Koncert Nosil bom rdečo zvezdo Svetlane Makarovič z gosti, pod režisersko taktirko Nike Bezeljak in v organizaciji Humanitarnega sklada Sapramiška, Festivala Ljubljana in Mestne občine Ljubljana.

Televizijski novinar in nekdanji član SD-ja (Kučanove matične stranke) Aljuš Pertinač je njegov vpliv na politiko pojasnil tako: “Konkretno pa Kučan širi svoje ideje v politiko na tri načine. Z neposrednim stikom z izvoljenimi politiki oziroma funkcionarji, kar počne sicer redko, zmeraj pa novica o tem, če ne celo podrobnosti teh pogovorov pridejo v javnost, verjetno kar z njegove strani. S tem, da te obiščejo njegovi emisarji oziroma kurirji, po navadi gre za nekoga, ki ti je blizu in ki ti pove, da si zafrknil, včasih bi rekli da je ‘skrenuo s tekovina revolucije’. In ne nazadnje, preko skrbno odmerjenih in nadzorovanih nastopov v medijih, ki imajo zmeraj velik odmev in pomenijo nekakšno uradno partijsko linijo tranzicijske levice.”

 

Se še vedno sprašujete, zakaj je Slovenija tako prepojena z jugonostalgijo in socializmom?
Ne smemo se čuditi, da so slovenski domoljubi deležni zmerljivk kot so “fašisti”, saj je to pred leti počel že “duhovni oče” tranzicijske levice. Prav tako se ne smemo čuditi, da se je pri nas tako močno prijel fiktivni izraz “janšizem”, da se ljudem kolca po Jugoslaviji, samoupravljanju in socializmu, da se ob 30. obletnici samostojnosti organizira izdajalsko protiproslave, da je na oknih tako malo slovenskih zastav, da se v središču Ljubljane organizira koncerte, posvečene malikovanju komunistične zločinske simbolike, obenem pa preprečuje koncerte hrvaškega domoljuba Marka Perkovića – Thompsona, da okolico prestolnice že nekaj let vnovič krasijo jambori z rdečo zvezdo, da se na Žalah ne uredi spoštljivega pokopa in obeležja za Rome – žrtve revolucionarnih čistk, da se prezira slovenske simbole, in da nas gospodarsko po desni prehitevajo države Višegrajske četverice, ki jo “Kučanova” levica tako črti.

Zadnje novice

Sorodne vsebine