Piše: Mitja Iršič, M. B.
Tekma za predsednika države se še ni niti dobro začela, pa so glavni favoriti že znani. Poznavalcem slovenskih specifičnih razmer je že jasno, da se bodo za drugi krog potegovali Anže Logar, Nataša Pirc Musar in Marta Kos. Nina Krajnik in Ljudmila Novak, ki kandidature uradno še ni razglasila, bosta upali na drugi krog, ki pa se zdi rezerviran za prve tri kandidate.
Poslanec SDS Anže Logar je napovedal kandidaturo za predsedniške volitve. Nekdanji zunanji minister meni, da je treba funkcijo predsednika republike maksimalno aktivirati kot vezni člen različnih pogledov, zasledoval bo idejo povezovanja Slovencev.
Anže Logar s podporo državljanov in desne sredine
Dr. Anže Logar meni, da razmere, ko so pred nami izzivi varnostih groženj, slovenska družba pa je precej razdeljena, terjajo zelo tehtno sodelovanje vseh političnih strani, civilne družbe, strokovnjakov in tudi podjetniškega sektorja. »Predsednik republike je edini državni funkcionar, edini politik, ki ima večinsko podporo, s tem pa tudi večinsko legitimiteto, da poskuša te različne poglede spraviti v tisto smer, ki je dobra za državljanke in državljane,« je dejal. Meni, da bi se morali mesečno srečevati vsi štirje predsedniki; države, državnega zbora, vlade in državnega sveta. Poudaril je, da njegovo povezovalnost dokazuje tudi njegovo preteklo delo.
Vodja njegovega volilnega štaba bo Romana Jordan. Kandidaturo namerava vložiti s podpisi državljanov, po njegovih besedah pa ima podporo tudi v stranki SDS, čeprav jo mora formalno potrditi še svet stranke. Obstaja pa upanje, da ga bodo podprli tudi v NSi in SLS.
Jasno je, da bi bil v običajni državi Anže Logar favorit s precejšnjim naskokom. Gre za priljubljenega politika, ki se je v zadnjih dveh letih proslavil kot kompetenten in kredibilen državnik. Brezhibno je izpeljal predsedovanje Svetu EU, dosegel nekaj pomembnih diplomatskih zmag, Slovenijo po letih rusofilne politike vrnil na zemljevid jedrnih držav EU, izboljšali so se tudi odnosi z ZDA.
Seveda pa Slovenija ni običajna država. Na eni strani bo Logarju v breme, da je vidni član stranke, ki jo mediji sistemsko demonizirajo, na drugi pa ima vsak desni kandidat to nesrečo, da je slovensko volilno telo v nasprotju z običajnimi državami EU s približno 60 odstotki proti 40 odstotkom zamaknjeno na levo, kar je delno posledica 46 let kolektivističnega pranja možganov, delno pa na žalost tudi manifestacija t. i. kamboškega sindroma, saj je pomemben del tistih manjkajočih glasov, ki bi nas pripeljali v politično ravnotežje, izgnanih ali pokopanih po mnogih moriščih v državi.
Nataša Pirc Musar bi rada ugajala sredini
Nataša Pirc Musar se želi predstaviti kot kontinuiteta zmernosti po zgledu Boruta Pahorja, ki bi bila sprejemljiva tudi levi in desni sredini. Predvsem desna sredina včasih taktično razmišlja, da desni kandidat nima možnosti proti levemu v potencialnem drugem krogu. Vsekakor ni tako očitno politično profilirana kot Marta Kos, čeprav pa ni dvoma, kam spada in kako jo ljudje doživljajo. Konec koncev je prav ona grajala Pahorja, ker se ni oglasil, potem ko je prejšnja vlada sprejemala protikoronske ukrepe (ki so bili skoraj identični, v veliko primerih pa blažji kot drugje v EU).
Prav v času epidemije se je malce očitneje politično profilirala. Problematizirala je pogoje PCT, češ da niso v skladu z ustavo in GDPR, ne glede na podobne v večini sveta, in govorila, da želi vlada s preverjanjem PCT ljudi prisiliti, da se cepijo. Na odboru evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE), kjer so razpravljali o medijski svobodi in vladavini prava, je trdila, da je bila »na tiskovnih konferencah v zvezi z epidemijo omejena celo navzočnost novinarjev prek elektronskega dostopa« in da »UKOM prepoveduje pogovore z določenimi novinarji v določenih medijih, prav tako pa omejuje medijske nastope vladnih funkcionarjev, vključno z ministri«. Seveda je šlo za zavajanje, saj vlada nobenemu novinarju nikoli ni omejila dostopa do novinarskih konferenc, so pa te zaradi varnosti potekale prek spleta. Prav tako prejšnja vlada ministrom nikoli ni omejevala medijskih nastopov, kot to počne zdajšnja vlada.
Podpora »botrov« utegne Pirc Musarjevi škodovati
Glede na to, kako se je Pirc Musarjeva angažirala v koronakrizi, podpora predzadnjega predsednika CK ZK Milana Kučana in Danila Türka ni presenečenje. Po drugi strani pa utegne podpora dveh nekdanjih predsednikov, ki sta zelo očitno profilirana na levo – eden je celo nekdanji predsednik CK ZKS –, tudi škodovati. Pahor je sredinske volivce privabil tako, da se mu je odpovedal trdi del levice s Kučanom na čelu. Če želi Musarjeva računati na podporo istega dela volilnega telesa, bo morala podporo nekdanjih predsednikov čim prej relativizirati. Utegne iti tudi za dvojno igro nekdanjih predsednikov, zavedajoč se, da bi utegnila škoditi kandidatki, ki se želi profilirati na sredini, kar bi v drugi krog morebiti pripeljalo enega levega in enega desnega kandidata, kjer pa Kučanov krog najbrž računa na aduta prej omenjene nenaravne nagnjenosti volilnega telesa. Nekaj podobnega smo že videli, ko je Kučan leta 2007 podprl zmernega Mitjo Gasparija, ne pa bolj očitno levega Türka – Gaspari ni prišel v drugi krog, Türk pa je v drugem krogu premočno premagal Lojzeta Peterleta.
Če gre res za dvojno igro, potem gre ta v prid Marti Kos, kandidatki največje stranke v parlamentu, ki je nekdanja predsednika uradno nista podprla z izgovorom, da koncentracija politične moči okrog Gibanja Svoboda ni zdrava za demokracijo. Marta Kos je nedvomno ena od favoritinj. Dolgoletna generalna sekretarka Foruma 21, nekdanja veleposlanica in zunanja dopisnica RTV ima po okusu Kučanovega kroga gotovo pravo podlago za prevzem Pahorjevega prestola, saj bi pomenila nekakšno vrnitev v čase Danila Türka in bolj odkrito leve politike v predsedniški palači. Na drugi strani bo Marta Kos težko ubežala vprašanjem o svoji naklonjenosti Rusiji, ko jo še kot eno redkih evropskih političark prav nenavadno skrbi za dobre odnose z vedno bolj etnofašistično Rusko federacijo. Tudi na levi strani političnega pola Rusija ta čas ni ravno priljubljena, razen pri res najskrajnejših članih Društva prijateljev Sovjetske zveze (beri: OF).
Pirc Musarjeva zna biti tudi svojeglava
Če gre za dvojno igro in se želi Kučanov krog z lažno podporo znebiti Pirc Musarjeve, je to najbrž zato, ker je Musarjeva kljub vsemu malce svojeglava in zna včasih povedati kaj tudi proti levici. Ko so jo izigrali za mesto generalne direktorice RTV Slovenija, je recimo (kar je zelo nenavadno za akterje na levem polu) dejala, da so jo odstavljali Socialni demokrati, hkrati pa je priznala, da ti že leta vodijo uredniško politiko RTV Slovenija. Z Marto Kos Kučanov krog najbrž ne bi imel skrbi za takšne šokantne izjave, kar se je lepo pokazalo, ko je premier Golob naznanil njeno kandidaturo in hkrati okrcal Milana Kučana, ker ni podprl Kosove, ona pa je bila zaradi takšne izjave očitno šokirana. Jasno je na katero od levih kandidatk lahko Kučanov krog brezpogojno računa.
Nina Krajnik kot svež veter v slovenski politiki
Svež veter v predsedniški tekmi je psihoanalitičarka in filozofinja Nina Krajnik, ki jo je širša javnost spoznala na povolilnem omizju, kjer je deklasirala nekatere bolj tradicionalne govorce s svojim jasnim tokom misli in nekoliko drugačno, bolj filozofsko retoriko, kot smo je od komentatorjev bili vajeni. Ker je politično nepopisan list papirja, veliko pa je govorila o globoki državi in konfliktu, ki ga v Sloveniji po načelu »divide et impera« ustvarja levica, so jo za svojo vzeli nekateri krogi, ki pripadajo desnici. Med drugim sta jo podprla profesor prava, nekdanji ustavni sodnik in eden od očetov slovenske ustave Peter Jambrek ter profesor in ustavni sodnik Tone Jerovšek. Gre za kar impresivni nabor podpornikov drugače javnosti manj znane kandidatke brez uradnih političnih povezav. Podpise bo zbirala sama s pomočjo Vilija Kovačiča. Večinski mediji jo za zdaj zaradi povezav na desni ignorirajo ali o njej pišejo obrobno, z izjemo spletnega portala N1, ki je objavil zanimiv besedni dvoboj med njo in Natašo Pirc Musar. Kažejo pa se že očitni znaki, da iščejo vzvod, s katerim jo bodo onemogočili – začel je Reporter z domnevnimi obtožbami o fizičnem nasilju nad sorodniki. Ker gre za hude obtožbe, bo morala nanje odločno in iskreno odgovoriti. Za zdaj pa proti Logarju velja za avtsajderko, kar zadeva preboj v drugi krog.
Ljudmila Novak nima možnosti za zmago
Ljudmila Novak za zdaj še ni uradno napovedala kandidature, čeprav je že kar nekaj let jasno, da jo večinski mediji na čelu z Odlazkovimi publikacijami in spletnim portalom 24ur oblikujejo prav za to vlogo – da bi na desni prevzela primat običajnemu desnemu kandidatu kot predstavnica t. i. žlahtne desnice, ki jo lahko levi interesni krogi tolerirajo. Možnosti za zmago nima, saj je izgubila večino tradicionalne desne baze, ki jo je nekoč podpirala. Tem se pač ne moreš priljubiti tako, da se tvoje objave večinoma ukvarjajo s kritiko Janše in vlade – v kateri so bili predstavniki njene lastne stranke. Te volitve bodo še posebej pomembne kot lakmusov papir resnične uporabnosti lestvic priljubljenosti politikov, na katerih je Novakova nekaj časa celo vodila pred Pahorjem ne glede na to, da slovenska javnost o njej ni skoraj nič slišala, razen ko je napisala kakšen piker tvit o 14. vladi ali Janezu Janši.
Debakel na volitvah, ki ga nekateri tudi v desnih krogih na tiho pričakujejo, bo dal pomenljiv odgovor na vprašanje, kakšna je resnična vrednost politbarometrov priljubljenosti. Težava Novakove je tudi ta, da so preostali favoriti retorično mnogo spretnejši od nje, osebnostno pa sta vsaj Logar in Krajnikova zanimivejša. Druga težava pa je, da nima pri levem polu nikakršne možnosti za resen odvzem glasov Pirc Musarjevi in Kosovi. Ne glede na vse intervjuje v Mladini in Pop TV je še vedno del nekdanje vladne stranke, ki jo levi pol histerično dojema že skoraj kot manifestacijo fašizma.
Gregor Bezenšek in Vladimir Prebilič
Kot obrobni kandidat bo kandidiral tudi Gregor Bezenšek, javnosti bolj znan kot SoulGreg Artist ter ustanovitelj Društva za pomoč otrokom z redkimi boleznimi Viljem Julijan. Ker je povsem brez politične in medijske podpore, ki je za uspeh na volitvah po slovenskih političnih zakonih nujna, nima pravih možnosti, da se prebije v drugi krog, glede na tematiko svoje kandidature pa bo najbrž zajemal iz levega volilnega bazena. V tekmo za predsednika republike se podaja tudi ambiciozni kočevski župan Vladimir Prebilič. Kot je dejal, podpore strank ni iskal, bo pa iskal podporo volivcev. Podpirajo ga njegovi županski kolegi iz Kluba neodvisnih županj in županov. Najprej so razmišljali, da bi se podali na državnozborske volitve, a se za to niso odločili. So pa napovedali, da se bodo aktivno vključili v predsedniške in lokalne volitve. O predsedniški kandidaturi je Prebilič razmišljal že takrat, a je ob tem ocenil, da je ta smiselna le ob širši podpori, ki presega okvire posameznih političnih strank. Kakšne so njegove možnosti, pa bomo še videli.
Borut Pahor prvi predsednik vseh Slovencev
Ob koncu je treba povedati, da bosta novi predsednik ali predsednica republike stopila v velike čevlje Boruta Pahorja. Pahor je bil prvi politik na levi v zgodovini države, ki je vsaj poskušal biti predsednik vseh ljudi – tako kolektivistov kot kapitalistov, tako tistih, ki prižigajo sveče na domobranskih grobiščih, kot tistih, ki jih prižgejo na partizanskih. Kot prvi predsednik se ni obnašal, kot da je leva dinastična hegemonija edino pravo slovensko ljudstvo in edina prava civilna družba, ki ji služi.
Pahorjeva spravnost se lahko ponovi le z desnico
Velja skoraj nenapisano pravilo, da bi bil tak tudi katerikoli od dveh kandidatov na desni, saj je bila ravno desna sredina v Sloveniji gonilo povezovanja, medtem ko je bila levica izvor izključevanja in poglabljanja razkola v družbi. Na levici je Marta Kos porok nadaljevanja politike Danila Türka. Nataša Pirc Musar pa je z vidika državnice še neznanka. Čeprav je ideološko na levi in čeprav je vlado skozi korono napadala tudi z bizarnimi očitki, je na drugi strani lahko tudi samosvoja in – na levici bi rekli »neposlušna«. Težko pa je pričakovati, da bi nadaljevala državotvorno, spravno politiko Boruta Pahorja. Na levi strani političnega pola je še nekaj adutov, ki sicer še niso javno potrdili kandidature – med temi ima največ možnosti za pravega naslednika Boruta Pahorja starosta slovenske politike Ernest Petrič, nekoč levičar, ki je kar nenadoma postal desnosredinski, potem ko se je premica na levici pomaknila močno v skrajnost. Vsekakor bo jesen še vroča, na koncu pa bodo gotovo – tako kot državnozborske volitve –ključno besedo spet imeli mediji.
Izpostavljeni stavki:
Na levici je Marta Kos porok nadaljevanja politike Danila Türka. Nataša Pirc Musar pa je z vidika državnice še neznanka.
Robert Golob o Kučanovi trditvi, da ni dobro, da ima ena stranka tri najpomembnejše funkcije v državi: »Imam spoštovanje do gospoda Kučana, mogoče pa včasih tudi on ustreli kakšnega kozla.«
Anže Logar se je v zadnjih dveh letih proslavil kot kompetenten in kredibilen zunanji minister Republike Slovenije.
