Aleš Primc opozarja: “Če bo Ustavno sodišče ljudstvo odrezalo od pravice odločanja o najbolj temeljnih stvareh, kot so razmerja v družini, o čem to ljudstvo sploh še lahko odloča?”

Piše: Domen Mezeg (Nova24tv.si)

“In če bo Ustavno sodišče ljudstvo odrezalo od pravice odločanja o najbolj temeljnih stvareh, kot so razmerja v družini, o čem to ljudstvo sploh še lahko odloča? Ta pravica do referenduma je tako dragocena pravica, tako dragocena varovalka, ki ni namenjena samo levici ali desnici, ampak ljudstvu, da poseže vmes, ko oblast dela neke najbolj radikalne odmike od javnega mnenja,” je prepričan Aleš Primc.  

V tokratni oddaji Intervju je voditelj Aleksander Rant gostil županskega kandidata MOL in borca za pravice otrok Aleša Primca. V oddaji sta spregovorila o nekaterih perečih temah, med drugim o lokalnih volitvah v Ljubljani ter o prihajajočem referendumu o družinskem zakoniku, ki je trenutno na Ustavnem sodišču, kjer bo podvržen presoji. Rant je uvodoma spomnil, da je Primcu in njegovim sodelavcem uspelo zbrati veliko število podpisov za razpis referenduma. Spomnil je še, da je podpredsednica DZ-ja Meira Hot določila datum za zbiranje podpisov, nakar je DZ odločil, da je “referendum o tej temi nedopusten.” Primc pravi: “Tudi jaz sem še vedno pod vtisom tako čudovitega, veličastnega družinskega shoda pred Državnim zborom in potem 30.600 podpisov za razpis referenduma. Jaz sem bil navdušen. Presenečen sem bil nad to energijo, ki se je v ljudeh zbudila.”

Kot je še poudaril, ne gre za vse podpise, saj so prihajali še cel teden. Posledično jih je bilo skupno zbranih preko 35 tisoč. Ob tej priložnosti se je zahvalil vsem gledalkam in gledalcem, ki so oddali svoj podpis. Prav tako se je zahvalil stotinam prostovoljcev, ki so kot svoje poslanstvo začutili, da zbirajo podpise na terenu. Obenem pa se je zahvalil tudi več kot sto ljudem, ki so podpise iz celotne Slovenije pripeljali v Ljubljano. “Družinski zakonik povezuje, materinstvo in očetovstvo, potreba otroka, da ima mamo in očeta, je tako velika, da se jo tako dobro zavedamo, da smo ob tem pripravljeni žrtvovati svoj čas, svoj denar in iti v akcijo,” je dejal Primc, ki je vesel dejstva, da je zavest o pomenu matere in očeta tako velika. Zavest o pomenu materinstva in očetovstva po njegovem prepričanju še vedno povezuje Slovenijo.

Rant je v nadaljevanju spomnil, da je v le nekaj dneh po zbranih podpisih vladna koalicija odločila, da je razpis referenduma o tej temi nedopusten, čeprav dotična zakonska tematika ni ena od zakonsko prepovedanih. Med slednje sodijo finance, obramba in varnost. Spomnil je, da se je Primc s sodelavci ob tej priložnosti obrnil na Ustavno sodišče, ki je referendum v dveh podobnih primerih že dopustilo. Borec za pravice otrok pa je spomnil, da so dali v DZ-ju zadevo proučiti tudi z vidika ustavne skladnosti v zakonodajno-pravni službi ter Ministrstvu za notranje zadeve. Primc je dejal: “In oboji so ugotovili, da je zadeva v skladu z Ustavo.” Zatem je bil določen rok za zbiranje podpisov, kar je “zelo resna stvar”. Ključno je, da je dobra predpriprava in da se podpise zbere v čim krajšem času. Tokrat si je želel, da bi bili podpisi zbrani v pičlih treh dneh.

Primc pričakuje, da bo Ustavno sodišče še letos ugotovilo dopustnost referenduma

Ključno je dovolj veliko število ljudi, da ljudem ni potrebno predolgo čakati v vrsti in lahko hitro oddajo podpis. Po pičlih treh dneh, torej v petek, pa je DZ sprejel sklep, da je referendum “nedopusten, ker ni v skladu z Ustavo.” Primc je dejal: “V torek so nam povedali, da je referendum dopusten, tri dni smo garali, si naredili stroške, ljudje so si naredili stroške (priprava letakov in plakatov), potem pa ti rečejo: sedaj pa smo si premislili, to ni več skladno z Ustavo in ne smete zbirati podpisov, dokler ne bo, če se boste pritožili na Ustavno sodišče – to tako odločilo.” Posledično so se morali lotiti priprav za pisanje ustavne pritožbe, kar ni novost, ker so to k sreči počeli že dvakrat. V igri je tudi ekipa pravnih strokovnjakov, ki bo v zadevi pomagala. Za oddajo ustavne pritožbe pa imajo 15 dni časa, nakar ima sodišče mesece dni časa za sprejem odločitve.

Aleksander Rant (Foto: Nova24TV)

“Če bi US v isti zadevi tokrat odločalo drugače, bi bilo kršeno ustavno načelo pravne varnosti”

“Trije ustavni sodniki se bodo morali izločiti.” Gre za tri ljudi, ki so pogoreli na treh družinskih referendumih in ne morejo soditi nepristransko ter dajati videza nepristranskosti. To pa je temeljni pogoj, da je neko sojenje lahko razumljeno kot pošteno. Če se dotični sodniki ne izločijo, nikakor ne bo moglo biti govora o poštenem sojenju. Posledično bo o zadevi lahko odločalo samo šest ustavnih sodnic in sodnikov. Na enak način bi se morala junija, v primeru dveh odločb Ustavnega sodišča, izločiti Čeferin in Šugman Stubbsova. V ustavni pritožbi bodo izpostavili tudi te stvari. Obenem je na strani Primca in sodelavcev tudi argument – da se odloča o isti vsebini, kot leta 2015, in da je referendumska ureditev enaka, kot je bila tega leta, ko je Ustavno sodišče dovolilo družinski referendum. “Če bi Ustavno sodišče v isti zadevi tokrat odločalo drugače, bi bilo kršeno ustavno načelo pravne varnosti.” 

Primc in Rant (Foto: Nova24TV)

Pomemben argument je tudi ta, da novi zakon močno širi področje vsebine odločb Ustavnega sodišča. In če bi Ustavno sodišče tokrat prepovedalo referendum, potem le-ta ne bi bil mogoč tako rekoč o nobenem zakonu. Rant je v nadaljevanju kot skrajni scenarij izpostavil tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. Toda Primc je prepričan, da to ne bo potrebno in da je treba zadevo rešiti v Sloveniji, je velik optimist. Gre za več zadev, ki bi v primeru negativne odločitve Ustavnega sodišča tudi za levico predstavljale velikanske težave. Primc pravi: “Ne bi si želel živeti v državi, kjer je Ustavno sodišče le še en ideološki organ katerekoli strani.” Ključno je, da Ustavno sodišče ne ruši lastnih temeljev in da v podobnih primerih ne odloča vsakič drugače. Za ta namen imamo parlament. Primc je obenem poudaril, da gre za najbolj temeljne zadeve v družbi, kot so razmerja med otroki, mamo in očetom.

Družinska zakonodaja je v prvi vrsti namenjena zaščiti otrok, ne interesom odraslih!

Gre za razmerje, ki definira vsa ostala razmerja, denimo medgeneracijsko solidarnost. Gre pa tudi za pomen ljudstva v zakonodajnem procesu, ki je dejansko svoja veja oblasti, dejansko je nosilec oblasti. In če bo Ustavno sodišče ljudstvo odrezalo od pravice odločanja o najbolj temeljnih stvareh, kot so razmerja v družini, “o čem to ljudstvo sploh še lahko odloča?” Posledično tudi levičarji ne bodo mogli dati nobenega zakona več na referendum. Potem bo tudi kakšna desna vlada v primeru kakšnega zakona ravnala enako kot trenutna vlada in naložila potrebo po odpravi neustavnosti. “Ta pravica do referenduma je tako dragocena pravica, tako dragocena varovalka, ki ni namenjena samo levici ali desnici, ampak ljudstvu, da poseže vmes, ko oblast dela neke najbolj radikalne odmike od javnega mnenja.” 

Primc (Foto: Nova24TV)

Zgradili bomo dvigala za ostarele, odpravili razsulo na področju zdravstva ter uredili mestno železnico!

“Imamo dolžnost preživljanja svojih staršev. Najprej družinska zakonodaja zaščiti otroka, ko je slaboten in pomoči potreben, potem pa zaščiti starše, ko ostarijo, da za njih skrbijo otroci, ko so starši ostareli in pomoči potrebni.” Posledično je za človeka poskrbljeno tako na začetku, kot na koncu življenja, v središču pa so ves čas otroci. Zaradi takšne ureditve ima tudi država kot takšna manj dela, denimo z ostarelimi ljudmi, za katere se otroci ne bi zanimali. Ostareli bi bili v breme države. LGBTQA+ aktivisti pa skušajo zožiti vsebino družinskega zakonika zgolj na odnose med odraslimi. Ključno, kar je potrebno definirati v družinski zakonodaji, pa je, da ima otrok skrbnega in ljubečega očeta in mamo. Rant je odgovoril: “Res je, danes se namesto o koristih otrok pogovarjamo o željah odraslih.”

Foto: Nova24TV