Piše: T. B. (Nova24TV.si)
“Imamo državni aparat, ki je slabši, kot je bil tisti ob osamosvojitvi. Če bi takrat imeli ta državni aparat, bi se osamosvajali 20 let, ne pa šest mesecev,” je bil oster Janez Janša na RTV Slovenija. Prvak Slovenske demokratske stranke je skupaj s predsednikom NSi gostoval na RTV Slovenija.
Uvodoma so se dotaknili aktualne teme o izbiri evropskega komisarja oz. komisarke, pri čemer javnost še kar čaka domnevno pismo predsednice EU komisije Ursule von der Leyen, ki ga predsednik vlade Robert Golob še vedno “skriva”. Spomnimo: nenadna menjava kandidatur Tomaža Vesela in Marte Kos se je zgodila na podlagi domnevnega pisma, ki pa ga javnost – kljub temu, da ima pravico pismo videti – še kar ni videla. Predsednik vlade Robert Golob se očitno požvižga na transparentnost, hkrati pa stranki SDS očita “nedržavnotvornost”, ker dokument zahteva.
To je tudi razlog, da Franc Breznik še vedno ni sklical odbora, na katerem bi se predstavila Marta Kos. “Predsednik odbora za evropske zadeve je obe instituciji zaprosil za ta dokument in očitno ne vladi ne predsednici komisije ni v interesu, da do kandidata iz Slovenije pride čim prej, sicer bi ta dokument, ki ni tajen, kjer ne piše nič takšnega, da bi ogrožal kogar koli, že zdavnaj poslali,” je pojasnil Janša in izpostavil, da je sam postopek izbire pomemben ne glede na to, kdo ima zadnjo odločitev, “na podlagi tega, kar se na tem zaslišanju zgodi, si vlada lahko tudi še premisli, to je zelo pomembna stopnica. In ena podobna stopnica je tudi potem, ko se morajo kandidati predstaviti v Evropskem parlamentu, kjer pa potrebujejo dvotretjinsko podporo v matičnem odboru.”
Janša poudarja, da bo potrjen evropski komisar oz. komisarka večino svojega petletnega mandata opravljal v času naslednje vlade in ne v času te vlade, in da je tudi zaradi tega toliko bolj pomembno soglasje glede same kandidature. Poudarja, da je bil Tomaž Vesel potrjen kljub preteklim zapletenim odnosom, medtem ko mu nekateri drugi kandidati, ki ga niso potrdili, tudi niso nasprotovali. Kandidat se je predstavil na lastno pobudo, kar jim je omogočilo, da so se z njim pogovorili in se dogovorili, da ne bodo povzročali zapletov v Evropskem parlamentu. V nasprotju s tem pa je koalicija predlagala kandidatko, ki po njihovem mnenju ne ustreza kriterijem, in pričakovala hitro potrditev.
“Ampak hočem povedati to, da nam “nedržavotvornost” očita nekdo, ki je naredil vse za to, da bi se tukaj soliralo.” Janša še doda, da prejšnji kandidat verjetno upravičeno pričakuje pojasnilo, zakaj ni več v igri.
V pogovoru o Termoelektrarni Šoštanj (Teš) Janša odgovarja na vprašanja o politični odgovornosti in finančnih težavah Teša. Omenjeno je, da sanacija Teša lahko stane enako kot njegova gradnja, ki je znašala 1,4 milijarde evrov. Janša poudarja, da je njegova vlada potrdila prvoten načrt v vrednosti 670 milijonov evrov, vendar so kasnejše vlade ta znesek podvojile skupaj z večstomilijonsko korupcijo. Opozarja, da Teš ne more biti preprosto zaprt, saj predstavlja ključen vir energije, ki ga ni mogoče nadomestiti s sončnimi kolektorji. Janša izraža zaskrbljenost glede uvoza elektrike, ki bi bil bistveno dražji, ter omenja globalno nestabilnost in potencialne energetske izzive v prihodnosti.
Kritizira tudi neukrepanje vlade glede kuponov CO2, ki so povzročili izgube Teša, in meni, da bodo kuponi CO2 čez čas obravnavani kot velika napaka. “Večina izgube termodivizije je na račun kuponov CO2. Nihče iz Ljubljane se ni šel v Bruselj pogajat, ali bi tukaj mogoče dobili kakšne odpustke. Poleg tega, če mene vprašate, se bo čez 10 let o kuponih CO2 govorilo kot o veliki zablodi, ki je Evropejce veliko stala,” je dejal.
Izpostavlja, da “danes večina sveta še vedno gradi termoelektrarne na premog. Ne samo Kitajska, celo Nemčija, ki je bila vodilna država v zelenem prehodu, je zaprla jedrske elektrarne in odprla termoelektrarne”. Ko mu je voditeljica dejala, da je to le “začasno”, ji je Janša postregel z dejstvom: “Glejte, ta začasnost bo trajala toliko časa, dokler bodo potrebovali energijo, pa dokler ne bodo spet odprli nukleark.”
Janša ostro o zdravstvu in vladnih ukrepih
Janša je zavrnil trditev, da je glavni problem v slovenskem zdravstvu delo zdravnikov v javnem in zasebnem sektorju. Omenil je, da trenutni predlog zakona vlade cilja na manj pomembne težave: “To je približno tako, kot da bi general na bojnem polju vso svojo energijo pred bitko posvetil temu, kje so vojaki izkopali latrine, ne pa strategiji, kako zmagati v tej bitki.” Po njegovem mnenju je “glavni problem organiziran kaos, ki nekaterim ustreza,” kar vlada po njegovih besedah celo spodbuja.
Omenil je tudi primer Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, kjer se je pod novim vodstvom stanje poslabšalo: “Prejšnje vodstvo je izkopalo klinični center iz izgub, zdaj pa je v nekaj mesecih ustvarjenih 10 milijonov evrov izgube.” Dodal je, da so bolniki v slabih pogojih, investicije pa stojijo.
Zavrnil je tezo, da je problem v zdravnikih, ki delajo v zasebnem sektorju, saj meni, da to ni razlog za dolge čakalne vrste: “Nekaj teh primerov zagotovo je, ampak to ni glavni problem. Ni zaradi tega 200 tisoč ljudi predolgo v čakalnih vrstah.” Tonin je izpostavil, da mora biti v ospredju pacient, Janša je to potrdil: “Strinjam se, da mora biti pacient v ospredju, ne institucija. Zame kot za nekoga, ki plačuje zdravstveni prispevek, je vseeno, kje bom dobil storitev. Zavarovalnica pa mora poskrbeti, da gre denar tja, kjer je storitev najboljša in najcenejša.”
Kritike o gospodarski politiki
V intervjuju je Janša kritiziral tudi vladne gospodarske politike. Omenil je, da je nizka brezposelnost posledica ogromnih količin denarja, ki so ga države “natisnile” med pandemijo, vendar tega denarja zdaj zmanjkuje. “Slovenija je imela v drugem kvartalu zgodovinsko nizko gospodarsko rast kljub visoki zaposlenosti in polnim državnim blagajnam,” kar po njegovem mnenju nakazuje na zahtevne čase, ki prihajajo. Izpostavil je tudi, da bo vlada verjetno popustila sindikatom javnega sektorja, vendar dviga plač ne bo mogla takoj izvesti: “Ta milijarda 600 tisoč ali 2 milijardi bo padla v breme javnih financ v naslednjem mandatu.”
Poplavna sanacija kot primer neučinkovitosti vlade
Tako Janša kot Tonin sta bila kritična do počasne sanacije po poplavah in izpostavila pomanjkanje zaupanja ljudi v vladne ukrepe. Tonin je izpostavil, da je bilo obljubljeno, da bodo hiše zgrajene v nekaj mesecih, vendar se še vedno ni zgradila niti ena: “To je spomenik neučinkovitosti,” je dejal. Meni, da je velika večina poplavljencev raje vzela denar, kot se zanašala na državo, ker nimajo zaupanja, da bo hiša zgrajena.
Ob koncu je Janša izpostavil, da je današnji državni aparat slabši kot v času osamosvojitve. “Če bi takrat imeli tak aparat, bi se Slovenija osamosvajala 20 let, ne šest mesecev,” je opozoril na negativno selekcijo v administraciji, kjer mnogi iščejo razloge, zakaj se nekaj ne da narediti, namesto da bi iskali rešitve.
Stvari so se ustavile, ko so kamere ugasnile
Janša poudarja, da mora biti odločevalec vztrajen in se ne sme ustaviti zaradi ovir, kot so pravni predpisi ali evropske uredbe. Navaja primer iz časa epidemije, ko je bilo v treh tednih zgrajeno nadstropje v kliničnem centru, medtem ko leto po poplavah še ni bilo zgrajene niti ene hiše.
“Če greste zdaj v te občine, ki so bile najbolj prizadete, se vidi, kaj je bilo narejeno. Ampak ko je šlo za stvari, kjer so potrebni daljši postopki ali hitro odločanje, odločno odločanje, se je stvar ustavila, takoj ko so kamere ugasnile. Takoj ko to ni bilo več v pozornosti javnosti, so ljudje na vladi rekli, pa saj je to nekaj tisoč ljudi, to ni niti pol mandata, drugih to ne zanima preveč, zakaj bi za to trošili denar. V državnem zboru smo slišali nekatere razprave od koalicije, ki kažejo na to, da vi to lahko problematizirate, ljudi pa to ne zanima,” je zaključil.
